Pravilno je stališče, da je mogoče s procesnim ugovorom zaradi pobotanja, ki ga je podala toženka, uveljavljati tudi terjatev, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.
ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0064831
ZNP člen 37. ZUreP-1 člen 105, 105/3.
odškodnina za razlaščeno zemljišče – namenska raba zemljišč – dolgoročni planski akti – prostorski akti
Sodna praksa je enotna, da je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, s katerim je bil njen status spremenjen zaradi predvidene gradnje infrastrukture.
dodatni sklep o dedovanju – dedni dogovor – pritikline – premično premoženje – pozneje najdeno premoženje
Sodna praksa v RS ni sledila stališču, da bi bilo mogoče kot pozneje najdeno premoženje šteti tudi premično premoženje, za katerega so dediči vedeli že ob smrti zapustnika, pa ga kljub temu niso navedli kot premoženje, ki sodi v dedno maso.
mejni spor - spor o meji - določitev meje - potek meje - vmesni prostor - spor o poteku meje - lastninski spor - pridobitev lastninske pravice - močnejša pravica zadnje mirne posesti - pristojnost nepravdnega postopka
Bistvo tega spora je, kje poteka mejna črta, saj predlagatelj zatrjuje drugačen potek meje, kot ga zatrjujejo nasprotni udeleženci. Vmesni prostor (tj. med mejno črto, ki jo zatrjuje predlagatelj, in tisto, ki jo zatrjujejo nasprotni udeleženci) je posledica različnega zatrjevanega poteka meje. Gre torej za tipičen primer mejnega spora, saj je med udeleženci postopka v prvi vrsti sporen potek meje. Navedbe udeležencev o tem, zakaj bi morala biti meja tam, kjer to trdijo, so resda podkrepljene z navedbami vsakega od njih o pridobitvi lastninske pravice na spornem delu, a to sodi k zatrjevanju močnejše pravice/zadnje mirne posesti in le dodatno potrjuje pravilnost stališča, da gre za mejni spor.
Za mejni spor gre takrat, ko vsaka od strank zatrjuje različen potek mejne črte, velikost vmesnega prostora pa ne predstavlja merila za presojo, ali gre za mejni ali za lastninski spor.
Pristop k napolnjevanju vsebine standarda „sorazmernosti med prevzetimi obveznostmi in lastnim premoženjskim položajem“ terja pravo mero, saj bi v nasprotnem izničili institut odpusta obveznosti. Njegov namen je predvsem zaščititi upnike, ki so bile žrtve dolžnikovega lahkomiselnega, špekulativnega ali neodgovornega ravnanja, ne pa preprečiti dolžniku vsakršnega prevzemanja obveznosti.
Pri ugovornem razlogu „da bi dolžnik glede na premoženjski položaj lahko v celoti izpolnil svoje obveznosti“ ni mogoče pričakovati, da bo dolžnik svoje obveznosti servisiral iz dohodkov od nezakonitih dejavnosti oziroma dejavnosti, ki jo opravlja na črno.
Načelo uspeha (154. člen ZPP) pri odločanju o stroških ugovornega postopka zoper odpust obveznosti ni smiselno uporabljivo in tudi ne primerno. Takšna razlaga, po kateri so upniki v primeru neuspeha z ugovorom dolžni povrniti dolžniku stroške, svoje pa v primeru uspeha nosijo sami, pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom. Zakon (354. in 355. člen ZFPPIPP) določa, da stroški stečajnega dolžnika v postopkih zaradi insolventnosti bremenijo stečajno maso.
STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080633
ZPP člen 157. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/1-6, 122/4, 298a, 302, 302/4, 308, 308/4. SPZ člen 154, 154/2, 154/2-1.
ugotovitev neobstoja terjatve in ločitvene pravice - sodba na temelju pripoznave - pravdni stroški - uspeh v postopku - povod za tožbo
Če veljata terjatev in ločitvena pravica za prijavljeno po 298.a členu ZFPPIPP in upnik prijave terjatve ne umakne do izdaje sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic, mora upnik nositi pravdne stroške celo, če pripozna terjatev v pravdnem postopku.
Izbris hipoteke se lahko zahteva, če dolžnik plača s hipoteko zavarovano terjatev (1. alinea drugega odstavka 154. člena SPZ). Po materialnem pravu lahko zahteva izbris seveda le bivši dolžnik, saj vpisana hipoteka še vedno obremenjuje nepremičnino v njegovi lasti. Zrcalna slika pravice je dolžnost. Ta lahko zadene le drugo stranko, to pa je hipotekarni upnik. Gledano s strani bivšega upnika, je torej on tisti, ki je po materialnem pravu dolžan poskrbeti, da se iz zemljiške knjige izbriše vpis neobstoječe hipoteke. To je tudi sicer razumljivo, saj je on tisti, ki na videz izgublja zemljiškoknjižno pravico, ki sicer v resnici ne obstaja več. Povedano velja ne glede na to, da lahko sicer zemljiškoknjižni postopek za izbris ugasle pravice vodi tudi bivši hipotekarni dolžnik.
predlog za preložitev naroka – zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka – nepristop stranke in odvetnika na narok – načelo kontradiktornosti
Načelo kontradiktornega postopka zahteva aktivno vlogo strank, zato sodišče stranke ni dolžno obvestiti, da njenemu predlogu za preložitev naroka ni ugodilo. Če sodišče stranke ne obvesti o preklicu obravnave, to pomeni, da se bo narok izvedel, stranka pa v primeru neudeležbe trpi škodljive posledice. Predlog stranke za preložitev naroka namreč ne predstavlja ovire, da se opravi glavna obravnava in se o zadevi meritorno odloči. Stranka, ki prosi za preložitev naroka, je namreč dolžna preveriti, ali je narok preložen.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – obseg pripadajočega zemljišča – potencialno grajeno javno dobro
V primerih, ko za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003, pripadajočega zemljišča ni mogoče ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali drugih upravnih aktov, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče, se kot pripadajoče zemljišče opredeli tisto zemljišče, ki predstavlja dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in podobno. Upošteva se pretekla redna raba zemljišča ter merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki v času odločanja sodišča veljajo na območju, kjer zemljišče leži.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje
Obstoj tega elementa je sodišče prve stopnje utemeljevalo z domnevo iz 2. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP. Po tem določilu se domneva, da je subjektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen, če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, kar se je v konkretni zadevi dogodilo. Omenjeno domnevo je možno izpodbiti, vendar tožena stranka tega z zatrjevanjem, da ji je tožeča stranka ves čas obljubljala nove nadaljnje posle, da je imela ves čas svoj transakcijski račun odprt v tujini, kjer tožena stranka ni mogla preverjati njene morebitne obremenjenosti, da sta bila oblika in način izpolnitve njene terjatve s kompenzacijo povsem običajna v praksi, ki je obstajala med pravdnima strankama, tega ni storila.
Tožnica je kot pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa tožene stranke spremenila pravo (javno) listino „opis dejanskega stanja“, ki jo je sestavil in izdal kot pooblaščena uradna oseba občinski redar, z namenom, da bi se uporabila kot prava in sicer tako, da je spremenila vsebino izjave na listini, s tem da je predrugačila oziroma spremenila datum izdaje listine in na spremenjeni listini ponaredila podpis redarja ter listino uporabila kot pravo z namenom, da bi pretrgala relativno zastaranje pregona storilca, saj je postopek o prekršku glede na datum izdaje zastaral, zaradi česar bi morala tožnica postopek ustaviti, ne pa izdati meritorne odločbe. S tem je tožnica storila kaznivo dejanje ponarejanja listin po 1. odstavku 251. člena KZ-1 in kaznivo dejanje ponareditve in uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 2. odstavku 259. člena KZ-1. Zato ji je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo zaposlitvi po 1. alineji 111. člena ZDR, zaradi izgube zaupanja tožene stranke do tožnice pa nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (110. člen ZDR). Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060932
ZPP člen 236, 236a, 337, 337/1. ZIZ člen 270. OZ člen 461, 462, 458, 465.
postopek zavarovanja – začasna odredba – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – verjetnost terjatve – pritožbena novota – nedopustne pritožbene novote – odgovornost za stvarne napake
Prepoved pritožbenih novot velja tudi v postopku zavarovanja. Tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ponudila trditev o tem, kaj naj bi bil vzrok za okvaro vozila in tudi ne, zakaj naj bi toženec zanjo vedel. V pritožbi ponujene trditve so nedopustne pritožbene novote.
Tožeča stranka je priznala uporabo spornih blagovnih znamk tožene stranke za vse storitve, ki so navedene v tožbenem zahtevku, imenovala pa jih je znaki.
Bistvena kršitev določb postopka je podana takrat, kadar sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, ne pa takrat, kadar enoznačno razume dvoumne navedbe tožeče stranke.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – zastaranje – zastaralni rok – občasne terjatve
Sklicevanje na določbe ZASP, ki so podlaga za izterjavo, v konkretnem primeru ne pridejo v poštev glede na sklenjeno pogodbo s toženko. V zvezi s tem se zaradi tega tožeča stranka ne more sklicevati na pravila o neopravičeni obogatitvi in v posledici tega na petletni splošni zastaralni rok.
zapuščina brez dediča - pravnomočnost sklepa o dedovanju - nepravočasna pritožba - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - izjemoma upoštevana nepravočasna pritožba
Ker je Republika Slovenija, v korist katere je bil izdan sklep po 130. členu ZD, sama predlagala obravnavanje pritožbe zapustničinih dedičev - njenih pravnukov, je pritožbeno sodišče njuno pritožbo obravnavalo vsebinsko. Pritožnika sta s stopnjo verjetnosti izkazala, da je A. C., vdova pokojnega A., rojena S., po kateri se vodi obravnavani zapuščinski postopek, ista oseba kot A. S., rojena S., po kateri se je vodil zapuščinski postopek v letu 1959 pod opr. št. O 165/59. V novem postopku, s katerim se Republika Slovenija strinja, bo moralo prvostopenjsko sodišče ugotoviti, ali je identiteta zapustnic v obeh zapuščinskih postopkih res zanesljivo izkazana in zatem o dedovanju parcel v k.o. odločiti v skladu s temi ugotovitvami.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080639
OZ, člen 105, 619, 635, 635/1, 636, 638, 639, 639/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
podjemna pogodba – IDP in PGD – odgovornost podjemnika za napake – neuporabno delo – izbira jamčevalnega zahtevka – odprava napake po drugem podjemniku – odstop od pogodbe – razveza pogodbe po samem zakonu – nesklepčen vrnitveni zahtevek – prekluzija uveljavljanja pravic iz naslova napak dela – vedenje podjemnika o dejstvih, na katere se napaka nanaša – odškodninski zahtevek – tek roka za povrnitev škode – zavrženje tožbe – kršitev pravice do izjave – razlogi o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da v primeru napak podjemnika pogodba ne more biti razvezana po samem zakonu (takšne posledice relevantne določbe OZ ne predvidevajo), tožeča stranka pa (čeprav ji to možnost daje 638. kot 639. člen OZ) odstopnega upravičenja ni uveljavila, je Pogodba še vedno veljavna, posledično pa tožničin kondikcijski zahtevek nesklepčen (po materialnem pravu ima naročnik pravico do vrnitvenega zahtevka (še)le, če odstopi od pogodbe).
odškodnina - delo s povečano nevarnostjo - nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - policijska intervencija - posredovanje v primeru vinjenih in agresivnih kršiteljev
Očitno je, da je šlo pri obravnavanem dogodku za zelo močnega in zelo agresivnega in vinjenega kršitelja, ki se je intervenciji na vso moč upiral, pri čemer se je njegova agresivnost kljub uporabi različnih prisilnih sredstev le še stopnjevala. Ker je bil hkrati pod vplivom alkohola, je konkretna situacija predstavljala tudi za usposobljenega policista tveganje, ki ga ni bilo mogoče v celoti obvladati.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine - preložitev naroka - neodložljive obveznosti - konkretni razlogi - neopravičen izostanek z naroka - izvedba naroka v nenavzočnosti
Za ugoditev zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižne listine je bilo potrebno ugotoviti le, da vodi tožnica nepremičninsko izvršbo proti prvo toženki na nepremičnino vpisano v vl. št. ... za nepremičnino ..., stanovanje št. 000 v 7. in 8. etaži k. o. X., da je to nepremičnino pridobila prvo tožena stranka z veljavno in formalno popolno soinvestitorsko pogodbo od drugo tožene stranke, da ta listina obstoji, in da je tožnica nima.
V obvestilu sodišču, da se naroka ne bo udeležila, je drugo tožena stranka napisala le, da so razlog za to neodložljive obveznosti. Zgolj takšna (gola) navedba ne zadošča. Da stranka opraviči svoj izostanek z naroka, mora imeti za to opravičljiv razlog. Tožena stranka bi tako morala konkretno navesti kakšne okoliščine so ji preprečevale udeležbo in za njihov obstoj predložiti tudi konkretne in prepričljive dokaze.
postopek osebnega stečaja – zahteva stečajnega dolžnika za razrešitev upravitelja – upravičeni predlagatelj – presoja obstoja razlogov za razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti
Stečajni dolžnik ima v skladu s 1. točko 385. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja položaj stranke postopka, vendar zakon pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa v prvem odstavku 119. člena ZFPPIPP navedenemu krogu oseb, med katerimi pa ni stečajnega dolžnika.