Pristop k napolnjevanju vsebine standarda „sorazmernosti med prevzetimi obveznostmi in lastnim premoženjskim položajem“ terja pravo mero, saj bi v nasprotnem izničili institut odpusta obveznosti. Njegov namen je predvsem zaščititi upnike, ki so bile žrtve dolžnikovega lahkomiselnega, špekulativnega ali neodgovornega ravnanja, ne pa preprečiti dolžniku vsakršnega prevzemanja obveznosti.
Pri ugovornem razlogu „da bi dolžnik glede na premoženjski položaj lahko v celoti izpolnil svoje obveznosti“ ni mogoče pričakovati, da bo dolžnik svoje obveznosti servisiral iz dohodkov od nezakonitih dejavnosti oziroma dejavnosti, ki jo opravlja na črno.
Načelo uspeha (154. člen ZPP) pri odločanju o stroških ugovornega postopka zoper odpust obveznosti ni smiselno uporabljivo in tudi ne primerno. Takšna razlaga, po kateri so upniki v primeru neuspeha z ugovorom dolžni povrniti dolžniku stroške, svoje pa v primeru uspeha nosijo sami, pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom. Zakon (354. in 355. člen ZFPPIPP) določa, da stroški stečajnega dolžnika v postopkih zaradi insolventnosti bremenijo stečajno maso.
Tožnik vtožuje položajni dodatek v višini 5% osnovne plače, ker je bil večkrat imenovan za predsednika strokovnih komisij, v katerih so bili poleg njega vsaj še trije člani. Strokovne komisije so ustanovljene občasno za posamezne prevzeme. Tako je tožnikovo predsedovanje tem komisijam občasne narave, zato ni mogoče šteti, da je poleg svojega dela vodil, usklajeval in nadziral delo najmanj treh javnih uslužbencev ali drugih oseb v smislu 3. odstavka 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence, zaradi česar bi bil upravičen do položajnega dodatka. Poleg tega je tožnik predsedovanje strokovnim komisijam opravljal poleg svojega rednega dela, torej je to delo opravljal kot dodatno delo, za katerega bi lahko tožnik zahteval plačilo, ne pa položajnega dodatka, saj je ta način dela opredeljen v ZJU in se določbe 1. in 2. odstavka 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence o položajnem dodatku ne morejo uporabiti. Zato tožbeni zahtevek za priznanje položajnega dodatka ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
OZ člen 299, 299/1, 619, 635, 635/1, 639, 639/2, 639/3, 649, 649/1, 650. ZPP člen 321, 321/3, 339, 339/1.
podjemna pogodba - gradbena pogodba - odprava napake na račun podjemnika - prenehanje pravice - zastaranje - obresti - instrukcijski rok - prekoračitev instrukcijskega roka - nebistvena kršitev
Le če naročnik podjemniku postavi rok za odpravo napake in napaka do izteka tega roka ni odpravljena, lahko naročnik odpravi napako sam, od podjemnika pa zahteva povrnitev z odpravo napake nastalih stroškov.
ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0064831
ZNP člen 37. ZUreP-1 člen 105, 105/3.
odškodnina za razlaščeno zemljišče – namenska raba zemljišč – dolgoročni planski akti – prostorski akti
Sodna praksa je enotna, da je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, s katerim je bil njen status spremenjen zaradi predvidene gradnje infrastrukture.
ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1, 298a, 298a/2, 298a/2-1.
ustavitev izvršbe - ločitvena pravica - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - stečajni postopek - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - prijava terjatve
Preverba pravočasnosti prijave terjatve in hipoteke se opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev. To pomeni, da lahko sodišče po drugem odstavku 280. člena ZFPPIPP postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev.
dodatni sklep o dedovanju – dedni dogovor – pritikline – premično premoženje – pozneje najdeno premoženje
Sodna praksa v RS ni sledila stališču, da bi bilo mogoče kot pozneje najdeno premoženje šteti tudi premično premoženje, za katerega so dediči vedeli že ob smrti zapustnika, pa ga kljub temu niso navedli kot premoženje, ki sodi v dedno maso.
Tožnica je kot pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa tožene stranke spremenila pravo (javno) listino „opis dejanskega stanja“, ki jo je sestavil in izdal kot pooblaščena uradna oseba občinski redar, z namenom, da bi se uporabila kot prava in sicer tako, da je spremenila vsebino izjave na listini, s tem da je predrugačila oziroma spremenila datum izdaje listine in na spremenjeni listini ponaredila podpis redarja ter listino uporabila kot pravo z namenom, da bi pretrgala relativno zastaranje pregona storilca, saj je postopek o prekršku glede na datum izdaje zastaral, zaradi česar bi morala tožnica postopek ustaviti, ne pa izdati meritorne odločbe. S tem je tožnica storila kaznivo dejanje ponarejanja listin po 1. odstavku 251. člena KZ-1 in kaznivo dejanje ponareditve in uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 2. odstavku 259. člena KZ-1. Zato ji je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo zaposlitvi po 1. alineji 111. člena ZDR, zaradi izgube zaupanja tožene stranke do tožnice pa nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (110. člen ZDR). Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
vabilo k dajanju ponudb – oglaševan predmet nima bistvenih zatrjevanih lastnosti – zavajajoča ponudba – utemeljen odstop od ponudbe
S tem, ko je prodajalka v vabilu k dajanju ponudbe za prodajo nepremičnine, kot predmet ponudbe označila malo hidroelektrarno, opisala njeno lokacijo, z dostavkom, da je nad prostori elektrarne možno narediti apartmaje, kar pa se je kasneje po pridobitvi lokacijske informacije izkazalo za napačno, je ravnala zavajajoče. Zato je dolžna ponudniku vrniti vplačano varščino, saj je ta odstopil od ponudbe, ker je ugotovil, da izgradnja apartmajev ni možna.
Zavarovalnica odgovarja do višine pogodbeno dogovorjene zavarovalne vsote za škodo, za katero odgovarja njena zavarovanka. Tožnik je ponudil zadostno trditveno podlago. Pretirano bi bilo zahtevati, da bi moral v trditveni podlagi navajati prav vse okoliščine, na podlagi katerih se prisodi odškodnina za posamezno odškodninsko postavko.
ZJShemRS člen 3, 3/1, 7, 7/1, 7/1-1. Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije člen 2, 4, 4/3, 8, 8/1, 8/1-11, 17, 17-13, 18.
kreditna pogodba - jamstvene sheme - pogodbena kazen - moratorij - državna pomoč - poroštvo
Pritožnica meni, da je potrebno začetek teka moratorija vezati na črpanje kredita, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje. Dokler posojilodajalec ne izpolni svoje pogodbene obveznosti, torej ne posodi določene količine denarja, ne more nastati obveznost posojilojemalca, da ta znesek vrne. Osemnajstmesečno obdobje torej lahko začne teči šele potem, ko kreditodajalec izroči kreditojemalcu dogovorjeno vsoto denarja.
Priznanih dejstev tožeča stranka ni bila dolžna dokazovati, zato je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotnega pravnega izhodišča, da ni mogoče ugotoviti, na kakšni podlagi tožeča stranka uveljavlja plačilo.
prekinitev postopka - napotitev na pravdo - dokazovanje višjega solastninskega deleža od vknjiženega
Glede na to, da je med udeležencema sporno, ali je obravnavana nepremičnina skupno ali posebno premoženje, je bila odločilna teža pravilno dana zemljiškoknjižnemu vpisu.
mejni spor - spor o meji - določitev meje - potek meje - vmesni prostor - spor o poteku meje - lastninski spor - pridobitev lastninske pravice - močnejša pravica zadnje mirne posesti - pristojnost nepravdnega postopka
Bistvo tega spora je, kje poteka mejna črta, saj predlagatelj zatrjuje drugačen potek meje, kot ga zatrjujejo nasprotni udeleženci. Vmesni prostor (tj. med mejno črto, ki jo zatrjuje predlagatelj, in tisto, ki jo zatrjujejo nasprotni udeleženci) je posledica različnega zatrjevanega poteka meje. Gre torej za tipičen primer mejnega spora, saj je med udeleženci postopka v prvi vrsti sporen potek meje. Navedbe udeležencev o tem, zakaj bi morala biti meja tam, kjer to trdijo, so resda podkrepljene z navedbami vsakega od njih o pridobitvi lastninske pravice na spornem delu, a to sodi k zatrjevanju močnejše pravice/zadnje mirne posesti in le dodatno potrjuje pravilnost stališča, da gre za mejni spor.
Za mejni spor gre takrat, ko vsaka od strank zatrjuje različen potek mejne črte, velikost vmesnega prostora pa ne predstavlja merila za presojo, ali gre za mejni ali za lastninski spor.
stroški postopka - pripoznava zahtevka - povod za pravdo - pravda na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča
V pravdi, ki se začne na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča, ni mogoče uveljavljati, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo, saj mora sodelovati bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani.
delni odvzem poslovne sposobnosti – skrb za pravice in koristi na premoženjskem področju
Izvedensko mnenje in izpovedba nasprotne udeleženke dajeta prepričljivo podlago za sklep, da nasprotna udeleženka zaradi duševne bolezni ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi na premoženjskem področju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080639
OZ, člen 105, 619, 635, 635/1, 636, 638, 639, 639/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
podjemna pogodba – IDP in PGD – odgovornost podjemnika za napake – neuporabno delo – izbira jamčevalnega zahtevka – odprava napake po drugem podjemniku – odstop od pogodbe – razveza pogodbe po samem zakonu – nesklepčen vrnitveni zahtevek – prekluzija uveljavljanja pravic iz naslova napak dela – vedenje podjemnika o dejstvih, na katere se napaka nanaša – odškodninski zahtevek – tek roka za povrnitev škode – zavrženje tožbe – kršitev pravice do izjave – razlogi o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da v primeru napak podjemnika pogodba ne more biti razvezana po samem zakonu (takšne posledice relevantne določbe OZ ne predvidevajo), tožeča stranka pa (čeprav ji to možnost daje 638. kot 639. člen OZ) odstopnega upravičenja ni uveljavila, je Pogodba še vedno veljavna, posledično pa tožničin kondikcijski zahtevek nesklepčen (po materialnem pravu ima naročnik pravico do vrnitvenega zahtevka (še)le, če odstopi od pogodbe).
odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odškodninska odgovornost – voznik osebnega vozila – kolesar – domneva vzročnosti – razbremenitev odgovornosti – presoja skrbnosti – pravni standard posebej skrbnega človeka
Za presojo temelja zahtevka je v predmetni zadevi bistveno to, da je odškodninska odgovornost voznika osebnega avtomobila napram kolesarju objektivna. Avtomobilist se lahko s sklicevanjem na neustrezno ravnanje kolesarja te svoje objektivne odgovornosti (v celoti) razbremeni samo v primeru, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca (kolesarja), ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da se (v smislu razbremenitve po 2. odstavku 153. člena OZ) ravnanje voznika osebnega avtomobila (torej imetnika nevarne stvari) presoja po (strogem) merilu posebej skrbnega človeka.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnici v posebnih primerih
Zdravljenje v psihiatrični bolnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno le ob kumulativno izpolnjenih pogojih iz 39. čl. ZDZdr. Izpolnjenost teh je sodišče prve stopnje prepričljivo in dokazno podprto ugotovilo.
zapuščina brez dediča - pravnomočnost sklepa o dedovanju - nepravočasna pritožba - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - izjemoma upoštevana nepravočasna pritožba
Ker je Republika Slovenija, v korist katere je bil izdan sklep po 130. členu ZD, sama predlagala obravnavanje pritožbe zapustničinih dedičev - njenih pravnukov, je pritožbeno sodišče njuno pritožbo obravnavalo vsebinsko. Pritožnika sta s stopnjo verjetnosti izkazala, da je A. C., vdova pokojnega A., rojena S., po kateri se vodi obravnavani zapuščinski postopek, ista oseba kot A. S., rojena S., po kateri se je vodil zapuščinski postopek v letu 1959 pod opr. št. O 165/59. V novem postopku, s katerim se Republika Slovenija strinja, bo moralo prvostopenjsko sodišče ugotoviti, ali je identiteta zapustnic v obeh zapuščinskih postopkih res zanesljivo izkazana in zatem o dedovanju parcel v k.o. odločiti v skladu s temi ugotovitvami.
Stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, mora poprej navesti, o čem naj priča. Le tako lahko sodišče oceni smotrnost izvedbe dokaza (ali gre za pravno relevantna dejstva ali ne). O dejstvih, ki v dokaznem predlogu niso navedena, sodišče predlagane priče ne sme zasliševati. Nesubstanciran dokazni predlog je zato upravičen razlog za zavrnitev dokaznega predloga.