OZ člen 393, 393/1, 393/2, 421, 421/2, 653, 653/4, 659.
pogodba o sanaciji - več naročnikov - deljiva obveznost - sofinanciranje - način financiranja - klavzula ključ v roke - nepredvidena dela - dodatna dela - cesija - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve - ugovori dolžnika proti odstopniku terjatve
Na podlagi dejstva, da je bila tožena stranka o odstopu terjatve obveščena 8. 7. 2010, ugovor zoper odstopnika pa se nanaša na stanje sredstev dolgoročnih rezervacij za investicije po programu ekoloških sanacij na dan 31. 12. 2011, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor dolžnika, ki ga ima zoper odstopnika terjatve, ker tega ugovora proti prevzemniku ne more več uveljaviti.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8. ZIZ člen 42, 42/2.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – vročanje – mednarodni element – opozorilo na možnost zavrnitve neprevedenega pisanja – Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah
Osebi, ki se ji vroča, Uredba daje pravico, da odkloni sprejem pisanja brez prevoda, bodisi v trenutku vročitve, bodisi tako, da pisanje vrne organu za sprejem v enem tednu, in sicer če ni sestavljeno v enem od naslednjih jezikov ali mu ni priložen prevod v enega od naslednjih jezikov: (a) jezik, ki ga naslovnik razume; ali (b) uradni jezik zaprošene države članice ali, če je v tej državi več uradnih jezikov, v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov kraja, kjer je treba opraviti vročitev.
Bistveno v tej zadevi je, da je dolžnik v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti zatrjeval, da o pravici do odklonitve sprejema pisanja ni bil ustrezno poučen, takšen pravni pouk pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča predpogoj za učinkovito izvrševanje pravic v zvezi z vročenimi neprevedenimi pisanji.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zaslišanje prič - načelo kontradikotrnosti - pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev postopka
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da ni zaslišalo s strani tožene stranke predlaganih prič zato, ker iz navedb tožene stranke ne izhaja, da bi predlagani priči bili priči konkretnim dogodkom, ki se očitajo tožniku v opozorilih pred redno odpovedjo in v podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Istočasno pa je sodišče zaslišalo pričo, ki pa je prav tako izpovedala le pavšalno in je pojasnila, da ne more povedati o konkretnih dogodkih, ker v spornih dnevih ni bila navzoča v vratarnici. Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo s strani tožene stranke predlaganih prič, je s tem kršilo načelo kontradiktornosti oziroma pravice stranke do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0063185
OZ člen 347, 347/1, 356, 356/2, 381. ZPP člen 286a, 286a/5. ZIZ člen 20. ZN člen 4.
prekluzija - opozorilo - neupoštevanje poziva - neposredno izvršljiv notarski zapis - kreditna pogodba - obroki kredita - pogodbeno dogovorjene obresti - občasne terjatve - judikatne terjatve - zapadlost - zamudne obresti od neplačanih glavnic - zamudne obresti od neplačanih obresti - procesne obresti - zastaralni rok
Ker sodišče tožene stranke ni opozorilo, da bo v primeru neupoštevanja poziva ravnalo skladno s 5. odstavkom 286a. členom ZPP, tožena stranka s predložitvijo zahtevane listine na prvem naroku za glavno obravnavo ni bila prepozna.
Če je denarna terjatev v notarskem zapisu določena z vsemi elementi, ki ji dajejo značaj neposredne izvršljivosti (soglasje dolžnika z neposredno izvršljivostjo in zapadlost), zanjo velja 10-letni zastaralni rok, sicer pa 3-letni zastaralni rok.
Za odločitev o ugovoru zastaranja je odločilno, ali in v katerem delu ima notarski zapis učinek neposredne izvršljivosti.
OZ člen 921, 949, 949/1, 950, 953, 953/1, 953/2. ZPP člen 154, 154/2.
premoženjsko zavarovanje - pogodba o zavarovanju avtomobilskega kaska - zavarovalnina - preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje - škoda, ki je krita z zavarovanjem - poplave - povodenj - stroški postopka - uspeh strank - pritožbeni stroški
Ročno premikanje (potiskanje) vozila, ki ga je na dvorišču zajela poplava, s poplavljenega dvorišča na višje ležeči predel vasi, ne ustreza pravnemu standardu naklepne vožnje po poplavljenem območju.
Sodna praksa se je poenotila, da se uspeh strank ugotavlja v odnosu med vtoževanim in dosojenim zneskom, razen v posebnih primerih večjih stroškov z dokazovanjem temelja, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0064831
ZNP člen 37. ZUreP-1 člen 105, 105/3.
odškodnina za razlaščeno zemljišče – namenska raba zemljišč – dolgoročni planski akti – prostorski akti
Sodna praksa je enotna, da je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, s katerim je bil njen status spremenjen zaradi predvidene gradnje infrastrukture.
Pravilno je stališče, da je mogoče s procesnim ugovorom zaradi pobotanja, ki ga je podala toženka, uveljavljati tudi terjatev, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.
podatki o sorodstvenem razmerju – tretji dedni red – bančni račun – motorno vozilo
Skladno z 19. členom ZD ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih. Če je kateri od njiju umrl pred zapustnikom, dedujejo ta del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, njegovi otroci, njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.
oprostitev plačila sodnih taks – pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova – neizplačan znesek – plačilo sodne takse
Sodno takso plačajo osebe, ki razpolagajo s takšnim premoženjem, da takso lahko plačajo brez težav za svoje preživljanje. V situaciji, ko stranka sicer izkaže, da takšnega premoženja nima in je oproščena plačila sodnih taks, nato pa s pravnomočnim izvršilnim naslovom pridobi le pravico do denarnega zneska, ne pa še denarja samega, je po mnenju pritožbenega sodišča možna le takšna razlaga 4. odstavka 15. člena ZST-1, da mora biti pridobitev premoženja, to je denarnega zneska, dejanska in ne le „papirnata“.
dodatni sklep o dedovanju – dedni dogovor – pritikline – premično premoženje – pozneje najdeno premoženje
Sodna praksa v RS ni sledila stališču, da bi bilo mogoče kot pozneje najdeno premoženje šteti tudi premično premoženje, za katerega so dediči vedeli že ob smrti zapustnika, pa ga kljub temu niso navedli kot premoženje, ki sodi v dedno maso.
STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0070982
ZD člen 146. ZPP člen 274. ZOdvT tarifna številka 1200.
pridobitev lastninske pravice – tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice – razpolaganje z nepremičnino – dedni dogovor – narava dednega dogovora – sodna poravnava – izpodbijanje sodne poravnave – darilna pogodba – ničnost darilne pogodbe – razpolagalna sposobnost – ne bis in idem – istovetnost tožbenega zahtevka – povrnitev stroškov postopka – nagrada za zastopanje več oseb – povišanje količnika zaradi zastopanja več oseb – nagrada za postopek
Četudi je tožnik postal lastnik spornega dela nepremičnine leta 1981 oziroma najpozneje leta 1985 z gradnjo na tujem zemljišču, je s to svojo lastnino pozneje pogodbeno razpolagal z dednim dogovorom v zapuščinskem postopku, ki ima moč sodne poravnave in velja, dokler ni izpodbit.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0075212
OZ člen 41, 41/1, 87, 87/1, 417. ZZZDR člen 111, 213, 213/1, 213/4. ZFPPIPP člen 386.
poslovna sposobnost mladoletne osebe - pogodba poslovno nesposobne osebe - ničnost - privolitev centra za socialno delo - kolizijski skrbnik - poseben skrbnik - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - cesija - odstop terjatve s pogodbo - katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo
Izjava volje ni povzročila sklenitve pogodbe, saj jo je podala oseba, ki nima poslovne sposobnosti (prvi odstavek 41. člena OZ). V posledici ugotovljene ničnosti je sodišče prve stopnje pravilno naložilo toženi stranki, da mora tožeči stranki vrniti vse, kar je na podlagi take pogodbe prejela (prvi odstavek 87. člena OZ).
Poseben skrbnik se postavi tudi mladoletniku, nad katerim izvršujejo starši roditeljske pravice, v primeru spora med njim in starši, za sklenitev posameznih opravil med njimi, ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju (prvi odstavek 213. člena ZZZDR). Vendar pa gre za takšno situacijo le takrat, ko gre za kolizijo interesov med otrokom in njegovim zakonitim zastopnikom.
Tožnica je kot pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa tožene stranke spremenila pravo (javno) listino „opis dejanskega stanja“, ki jo je sestavil in izdal kot pooblaščena uradna oseba občinski redar, z namenom, da bi se uporabila kot prava in sicer tako, da je spremenila vsebino izjave na listini, s tem da je predrugačila oziroma spremenila datum izdaje listine in na spremenjeni listini ponaredila podpis redarja ter listino uporabila kot pravo z namenom, da bi pretrgala relativno zastaranje pregona storilca, saj je postopek o prekršku glede na datum izdaje zastaral, zaradi česar bi morala tožnica postopek ustaviti, ne pa izdati meritorne odločbe. S tem je tožnica storila kaznivo dejanje ponarejanja listin po 1. odstavku 251. člena KZ-1 in kaznivo dejanje ponareditve in uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 2. odstavku 259. člena KZ-1. Zato ji je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo zaposlitvi po 1. alineji 111. člena ZDR, zaradi izgube zaupanja tožene stranke do tožnice pa nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (110. člen ZDR). Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Tožeča stranka je priznala uporabo spornih blagovnih znamk tožene stranke za vse storitve, ki so navedene v tožbenem zahtevku, imenovala pa jih je znaki.
Bistvena kršitev določb postopka je podana takrat, kadar sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, ne pa takrat, kadar enoznačno razume dvoumne navedbe tožeče stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070949
OZ člen 349, 349/1. Odvetniška tarifa člen 13, 19, 19/2. ZPP člen 216.
odvetniške storitve – mandatna pogodba med odvetnikom in pravno osebo – gospodarska pogodba – prekinitev sodelovanja – zastaranje terjatev – triletni zastaralni rok – oprava posamezne odvetniške storitve – izvršitev vseh opravil iz pooblastilnega razmerja – nekončanje postopka – prosti preudarek – odločitev o stroških postopka
Za vprašanje zastaranja terjatve, ki izhaja iz mandatne pogodbe, ni bistveno, kdaj je bila posamezna storitev opravljena, marveč čas izvršitve vseh opravil, izhajajočih iz pooblastilnega razmerja. Pri tem ni bistveno, kdaj so bili posamezni postopki dejansko končani, saj lahko tečejo tudi po tem, ko pravdni stranki prekineta sodelovanje.
Stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, mora poprej navesti, o čem naj priča. Le tako lahko sodišče oceni smotrnost izvedbe dokaza (ali gre za pravno relevantna dejstva ali ne). O dejstvih, ki v dokaznem predlogu niso navedena, sodišče predlagane priče ne sme zasliševati. Nesubstanciran dokazni predlog je zato upravičen razlog za zavrnitev dokaznega predloga.
ZNP člen 44, 45, 45/3, 50. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
odvzem poslovne sposobnosti - popoln odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti - skrbništvo - postopek po uradni dolžnosti - izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja
Popoln odvzem poslovne sposobnosti je bil materialnopravno napačen oziroma najmanj preuranjen. Nedvomno je nasprotni udeleženec na večih področjih sposoben samostojnega odločanja, v pretežni meri je sposoben razumeti pomen svojih dejanj (intelektualna sestavina subjektivne predpostavke poslovne sposobnosti), v pretežni meri pa je sposoben tudi ravnati s tako oblikovano voljo (voljna sposobnost).
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - predmet zavarovanja - neznatna škoda
Tožnik v tem postopku zoper toženki vtožuje denarno terjatev (utemeljevano s trditvami o obstoju njune neupravičene obogatitve), v zvezi s katero je v tožbi predlagal tudi izdajo začasne odredbe. V kolikor bi izkazal katero od (sicer zatrjevanih) predpostavk iz 2. ali 3. odstavka 270. člena ZIZ (pa v tem ni uspel), bi bila lahko zato predmet zavarovanja (z začasno odredbo) zgolj bodoča realizacija vtoževane denarne terjatve in ne zavarovanje njegovega položaja (najemnika) napram morebitnemu kupcu predmetnih nepremičnin.
Ta predlog ni bil nedopusten le iz razloga, ker je bil podan prepozno, ampak tudi zato ker je šlo, ne da bi bili izkazani razlogi, ki izvedbo takšnega (načeloma nedopustnega) dokaza upravičujejo, (očitno) za dokazni predlog podan v informativne/poizvedovalne namene (torej tako imenovani informativni dokaz). Toženka ni zatrjevala (niti tega ne trdi v pritožbi), da naj bi bila garancija vnovčena oziroma da je tožnica dobila s strani Slovenskega podjetniškega sklada vtoževano terjatev (v celoti ali delno) poplačano. Na drugi strani pa tudi ni zatrjevala (niti tega ne zatrjuje v pritožbi), da teh poizvedb (podatkov) ni mogla (ne more) opraviti (pridobiti) sama (oziroma ni pojasnila, zakaj bi to moralo namesto nje storiti sodišče). Skratka izkazala ni nobenega utemeljenega razloga, ki bi izvedbo (načeloma nedopustnega) informativnega dokaza v konkretnem primeru upravičeval.
stečaj pravne osebe – stroški predhodnega postopka
Sodišče prve stopnje je o stroških odločilo na dolžnikovo zahtevo, o čemer mora odločiti v razumnem roku in nima podlage, da bi z odločitvijo čakalo na pravnomočnost predhodnega sklepa o glavni stvari.