OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO
VSL0082033
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 23, 23/4, 25, 25/1.
prevozna pogodba – mednarodni cestni prevoz blaga – odgovornost prevoznika – poškodovanje stvari – odškodninska odgovornost – vzročna zveza
Stroški servisiranja niso v zvezi s prevozom blaga, saj so s tem mišljeni zgolj s prevozom tesneje povezani stroški kot so npr. carina, voznina, parkirnina, cestnina … Strošek servisiranja pa s prevozom ni povezan na takšen način. Zahtevek naj bi se za nadomestno klima komoro nanašal predvidoma na tri mesece po prevzemu poškodovane klima komore. CMR pa določa trajanje prevozniške odgovornosti, in sicer ta traja od prevzema stvari za prevoz do njene izročitve prejemniku. Tudi iz tega razloga je treba zahtevek v tem delu zavrniti.
OZ člen 921, 949, 949/1, 950, 953, 953/1, 953/2. ZPP člen 154, 154/2.
premoženjsko zavarovanje - pogodba o zavarovanju avtomobilskega kaska - zavarovalnina - preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje - škoda, ki je krita z zavarovanjem - poplave - povodenj - stroški postopka - uspeh strank - pritožbeni stroški
Ročno premikanje (potiskanje) vozila, ki ga je na dvorišču zajela poplava, s poplavljenega dvorišča na višje ležeči predel vasi, ne ustreza pravnemu standardu naklepne vožnje po poplavljenem območju.
Sodna praksa se je poenotila, da se uspeh strank ugotavlja v odnosu med vtoževanim in dosojenim zneskom, razen v posebnih primerih večjih stroškov z dokazovanjem temelja, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075481
OZ člen 3, 943, 943/1, 943/2. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100.
avtonomija strank - zavarovalna pogodba - splošni pogoji - ničnost splošnih pogojev - zavarovalno kritje - invalidnost - vpliv prejšnjih degenerativnih sprememb - postavitev novega izvedenca - zamudne obresti - zamuda zavarovalnice - nastop zamude - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka - nagrada za predpravdni postopek - nagrada za postopek
Stranki se o razporeditvi bremena stroškov sodnega postopka (vnaprej in ne glede na izid spora) ne moreta dogovoriti, saj gre za določbo o procesu, avtonomija volje strank, ki velja glede urejanja obligacijskih razmerij, pa se ne razteza tudi na procesne določbe.
Zavarovalnica pride v zamudo v štirinajstih (na podlagi dogovora lahko tudi manj) dneh, odkar je dobila obvestilo, da je nastal zavarovalni primer oziroma odkar sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti, če je za to potreben določen čas. V tej zadevi je nastopil drugi položaj, saj je toženka lahko ugotovila znesek svoje obveznosti šele takrat, ko je razpolagala z medicinsko dokumentacijo, iz katere je izhajalo tožnikovo zdravstveno stanje.
Zavarovalnica odgovarja do višine pogodbeno dogovorjene zavarovalne vsote za škodo, za katero odgovarja njena zavarovanka. Tožnik je ponudil zadostno trditveno podlago. Pretirano bi bilo zahtevati, da bi moral v trditveni podlagi navajati prav vse okoliščine, na podlagi katerih se prisodi odškodnina za posamezno odškodninsko postavko.
Tožnica je kot pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa tožene stranke spremenila pravo (javno) listino „opis dejanskega stanja“, ki jo je sestavil in izdal kot pooblaščena uradna oseba občinski redar, z namenom, da bi se uporabila kot prava in sicer tako, da je spremenila vsebino izjave na listini, s tem da je predrugačila oziroma spremenila datum izdaje listine in na spremenjeni listini ponaredila podpis redarja ter listino uporabila kot pravo z namenom, da bi pretrgala relativno zastaranje pregona storilca, saj je postopek o prekršku glede na datum izdaje zastaral, zaradi česar bi morala tožnica postopek ustaviti, ne pa izdati meritorne odločbe. S tem je tožnica storila kaznivo dejanje ponarejanja listin po 1. odstavku 251. člena KZ-1 in kaznivo dejanje ponareditve in uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 2. odstavku 259. člena KZ-1. Zato ji je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo zaposlitvi po 1. alineji 111. člena ZDR, zaradi izgube zaupanja tožene stranke do tožnice pa nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (110. člen ZDR). Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju toženčevega mesečnega dohodka ni upoštevalo dela prejetih dnevnic, čeprav sodna praksa tudi del dnevnic prišteva k dohodku preživninskega zavezanca.
Otroški dodatek po stališču novejše sodne prakse toženčeve preživninske obveznosti ne zmanjšuje.
Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 23, 24.
padec z motorja – zdrs koles zaradi peska in kamenja na cestišču – povrnitev škode – krivdna odškodninska odgovornost – opustitev vzdrževalca ceste – čiščenje prometnih površin – ugovor zastaranja – zaključek zdravljenja
Zavarovanec tožene stranke kot vzdrževalec ceste ni ravnal s potrebno profesionalno skrbnostjo, saj na obravnavanem odseku, kjer se je zgodila prometna nesreča, ceste ni vzdrževal na način, da bi bilo omogočeno varno odvijanje prometa.
Priznanih dejstev tožeča stranka ni bila dolžna dokazovati, zato je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotnega pravnega izhodišča, da ni mogoče ugotoviti, na kakšni podlagi tožeča stranka uveljavlja plačilo.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO– CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070971
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 168, 168/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 11, 154, 154/1, 155, 155/1.
sklep o izvršbi – zaznamba sklepa o izvršbi – prisilna hipoteka – izločitvena pravda – tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje – posebno premoženje – sporazum o priznanju lastninske pravice – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – vknjižba v zemljiško knjigo – odločitev o stroških postopka – potrebnost odgovora na prvo pritožbo
Tožnica ni uspela dokazati, da je lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila, preden je toženka pridobila zastavno pravico.
vštevanje daril v dedni delež – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Na pravdo napoti sodišče tistega dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno. ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Dokazno breme glede obstoja daril in njihove vrednosti je na tistem, ki to zatrjuje. Tudi njegov pravni interes je, da se ugotovi obstoj daril, saj v nasprotnem primeru zapuščinsko sodišče nima podlage za (morebitno) vračunanje daril v dedni delež.
Tožnik vtožuje položajni dodatek v višini 5% osnovne plače, ker je bil večkrat imenovan za predsednika strokovnih komisij, v katerih so bili poleg njega vsaj še trije člani. Strokovne komisije so ustanovljene občasno za posamezne prevzeme. Tako je tožnikovo predsedovanje tem komisijam občasne narave, zato ni mogoče šteti, da je poleg svojega dela vodil, usklajeval in nadziral delo najmanj treh javnih uslužbencev ali drugih oseb v smislu 3. odstavka 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence, zaradi česar bi bil upravičen do položajnega dodatka. Poleg tega je tožnik predsedovanje strokovnim komisijam opravljal poleg svojega rednega dela, torej je to delo opravljal kot dodatno delo, za katerega bi lahko tožnik zahteval plačilo, ne pa položajnega dodatka, saj je ta način dela opredeljen v ZJU in se določbe 1. in 2. odstavka 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence o položajnem dodatku ne morejo uporabiti. Zato tožbeni zahtevek za priznanje položajnega dodatka ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070970
OZ člen 1019, 1026, 1026/1, 1034.
poroštvo – poroštvena izjava – solidarno poroštvo – varstvo poroka – zahteva upniku, naj od dolžnika terja izpolnitev – ugovor upnikovega zavlačevanja – ugovor zastaranja terjatve – pretrganje zastaranja
Prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno presojati skrbnosti ravnanja tožnice pri izterjavi obveznosti od glavne dolžnice, saj zakonska določba takšno varstvo poroka omogoča izrecno le v primeru, če poda po zapadlosti terjatve konkretno zahtevo upniku, pa ta nanjo ne reagira.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0075212
OZ člen 41, 41/1, 87, 87/1, 417. ZZZDR člen 111, 213, 213/1, 213/4. ZFPPIPP člen 386.
poslovna sposobnost mladoletne osebe - pogodba poslovno nesposobne osebe - ničnost - privolitev centra za socialno delo - kolizijski skrbnik - poseben skrbnik - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - cesija - odstop terjatve s pogodbo - katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo
Izjava volje ni povzročila sklenitve pogodbe, saj jo je podala oseba, ki nima poslovne sposobnosti (prvi odstavek 41. člena OZ). V posledici ugotovljene ničnosti je sodišče prve stopnje pravilno naložilo toženi stranki, da mora tožeči stranki vrniti vse, kar je na podlagi take pogodbe prejela (prvi odstavek 87. člena OZ).
Poseben skrbnik se postavi tudi mladoletniku, nad katerim izvršujejo starši roditeljske pravice, v primeru spora med njim in starši, za sklenitev posameznih opravil med njimi, ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju (prvi odstavek 213. člena ZZZDR). Vendar pa gre za takšno situacijo le takrat, ko gre za kolizijo interesov med otrokom in njegovim zakonitim zastopnikom.
OZ člen 8, 574. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10, 496.
izbris družbe iz sodnega registra – posojilna pogodba – kavza posla – causa – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev
Pri sklepanju dvostranskih pogodb izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev, ki pomeni, da stranke pri sklepanju dvostransko vzajemnih pogodb določijo pogodbeno vsebino z enakovrednimi medsebojnimi pravicami in obveznostmi. Upoštevati je sicer treba raznolike okoliščine na strani konkretne pogodbene stranke, ki upravičujejo navidezno nesorazmerje, kar posledično v obravnavanem primeru pomeni, da bi moral toženec bolj konkretizirano zatrjevati okoliščine dogovora.
OZ člen 299, 299/1, 619, 635, 635/1, 639, 639/2, 639/3, 649, 649/1, 650. ZPP člen 321, 321/3, 339, 339/1.
podjemna pogodba - gradbena pogodba - odprava napake na račun podjemnika - prenehanje pravice - zastaranje - obresti - instrukcijski rok - prekoračitev instrukcijskega roka - nebistvena kršitev
Le če naročnik podjemniku postavi rok za odpravo napake in napaka do izteka tega roka ni odpravljena, lahko naročnik odpravi napako sam, od podjemnika pa zahteva povrnitev z odpravo napake nastalih stroškov.
V primerih, ko je sodnik neposreden objekt kritike, torej oškodovanec, ne sme nato prevzeti še vloge tožnika in sodnika, ker je takšno ravnanje v nasprotju z objektivnim vidikom nepristranskosti. Zato mora v takšnih primerih odločiti o uporabi 109. člena ZPP drug sodnik.
postopek osebnega stečaja – predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja – pravni interes
Dolžnik, ki nima nobenega premoženja, prav tako pa tudi ne prejema dohodkov, ki bi spadali v stečajno maso, pri čemer ne predlaga odpusta obveznosti, dejansko nima pravnega interesa za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja, saj s tem ne bo dosežen nobeden od namenov postopka osebnega stečaja (ne vsaj delno poplačilo dolgov ne odpust obveznosti). Drugačen, širši, pa je pravni interes predlagatelja – upnika, ki se domneva in mu ga ni treba posebej izkazovati.
spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko podlago
Ob ugotovljeni dejanski podlagi, na katero je sodišče druge stopnje ob pritožbenem preizkusu v sporu majhne vrednosti vezano, pa je prvostopenjska odločitev materialnopravno pravilna.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odškodninska odgovornost – voznik osebnega vozila – kolesar – domneva vzročnosti – razbremenitev odgovornosti – presoja skrbnosti – pravni standard posebej skrbnega človeka
Za presojo temelja zahtevka je v predmetni zadevi bistveno to, da je odškodninska odgovornost voznika osebnega avtomobila napram kolesarju objektivna. Avtomobilist se lahko s sklicevanjem na neustrezno ravnanje kolesarja te svoje objektivne odgovornosti (v celoti) razbremeni samo v primeru, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca (kolesarja), ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da se (v smislu razbremenitve po 2. odstavku 153. člena OZ) ravnanje voznika osebnega avtomobila (torej imetnika nevarne stvari) presoja po (strogem) merilu posebej skrbnega človeka.
Ta predlog ni bil nedopusten le iz razloga, ker je bil podan prepozno, ampak tudi zato ker je šlo, ne da bi bili izkazani razlogi, ki izvedbo takšnega (načeloma nedopustnega) dokaza upravičujejo, (očitno) za dokazni predlog podan v informativne/poizvedovalne namene (torej tako imenovani informativni dokaz). Toženka ni zatrjevala (niti tega ne trdi v pritožbi), da naj bi bila garancija vnovčena oziroma da je tožnica dobila s strani Slovenskega podjetniškega sklada vtoževano terjatev (v celoti ali delno) poplačano. Na drugi strani pa tudi ni zatrjevala (niti tega ne zatrjuje v pritožbi), da teh poizvedb (podatkov) ni mogla (ne more) opraviti (pridobiti) sama (oziroma ni pojasnila, zakaj bi to moralo namesto nje storiti sodišče). Skratka izkazala ni nobenega utemeljenega razloga, ki bi izvedbo (načeloma nedopustnega) informativnega dokaza v konkretnem primeru upravičeval.