Tožnica je kot pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa tožene stranke spremenila pravo (javno) listino „opis dejanskega stanja“, ki jo je sestavil in izdal kot pooblaščena uradna oseba občinski redar, z namenom, da bi se uporabila kot prava in sicer tako, da je spremenila vsebino izjave na listini, s tem da je predrugačila oziroma spremenila datum izdaje listine in na spremenjeni listini ponaredila podpis redarja ter listino uporabila kot pravo z namenom, da bi pretrgala relativno zastaranje pregona storilca, saj je postopek o prekršku glede na datum izdaje zastaral, zaradi česar bi morala tožnica postopek ustaviti, ne pa izdati meritorne odločbe. S tem je tožnica storila kaznivo dejanje ponarejanja listin po 1. odstavku 251. člena KZ-1 in kaznivo dejanje ponareditve in uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 2. odstavku 259. člena KZ-1. Zato ji je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo zaposlitvi po 1. alineji 111. člena ZDR, zaradi izgube zaupanja tožene stranke do tožnice pa nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (110. člen ZDR). Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Pristop k napolnjevanju vsebine standarda „sorazmernosti med prevzetimi obveznostmi in lastnim premoženjskim položajem“ terja pravo mero, saj bi v nasprotnem izničili institut odpusta obveznosti. Njegov namen je predvsem zaščititi upnike, ki so bile žrtve dolžnikovega lahkomiselnega, špekulativnega ali neodgovornega ravnanja, ne pa preprečiti dolžniku vsakršnega prevzemanja obveznosti.
Pri ugovornem razlogu „da bi dolžnik glede na premoženjski položaj lahko v celoti izpolnil svoje obveznosti“ ni mogoče pričakovati, da bo dolžnik svoje obveznosti servisiral iz dohodkov od nezakonitih dejavnosti oziroma dejavnosti, ki jo opravlja na črno.
Načelo uspeha (154. člen ZPP) pri odločanju o stroških ugovornega postopka zoper odpust obveznosti ni smiselno uporabljivo in tudi ne primerno. Takšna razlaga, po kateri so upniki v primeru neuspeha z ugovorom dolžni povrniti dolžniku stroške, svoje pa v primeru uspeha nosijo sami, pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom. Zakon (354. in 355. člen ZFPPIPP) določa, da stroški stečajnega dolžnika v postopkih zaradi insolventnosti bremenijo stečajno maso.
podatki o sorodstvenem razmerju – tretji dedni red – bančni račun – motorno vozilo
Skladno z 19. členom ZD ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih. Če je kateri od njiju umrl pred zapustnikom, dedujejo ta del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, njegovi otroci, njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.
Zavarovalnica odgovarja do višine pogodbeno dogovorjene zavarovalne vsote za škodo, za katero odgovarja njena zavarovanka. Tožnik je ponudil zadostno trditveno podlago. Pretirano bi bilo zahtevati, da bi moral v trditveni podlagi navajati prav vse okoliščine, na podlagi katerih se prisodi odškodnina za posamezno odškodninsko postavko.
oprostitev plačila sodnih taks – pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova – neizplačan znesek – plačilo sodne takse
Sodno takso plačajo osebe, ki razpolagajo s takšnim premoženjem, da takso lahko plačajo brez težav za svoje preživljanje. V situaciji, ko stranka sicer izkaže, da takšnega premoženja nima in je oproščena plačila sodnih taks, nato pa s pravnomočnim izvršilnim naslovom pridobi le pravico do denarnega zneska, ne pa še denarja samega, je po mnenju pritožbenega sodišča možna le takšna razlaga 4. odstavka 15. člena ZST-1, da mora biti pridobitev premoženja, to je denarnega zneska, dejanska in ne le „papirnata“.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070949
OZ člen 349, 349/1. Odvetniška tarifa člen 13, 19, 19/2. ZPP člen 216.
odvetniške storitve – mandatna pogodba med odvetnikom in pravno osebo – gospodarska pogodba – prekinitev sodelovanja – zastaranje terjatev – triletni zastaralni rok – oprava posamezne odvetniške storitve – izvršitev vseh opravil iz pooblastilnega razmerja – nekončanje postopka – prosti preudarek – odločitev o stroških postopka
Za vprašanje zastaranja terjatve, ki izhaja iz mandatne pogodbe, ni bistveno, kdaj je bila posamezna storitev opravljena, marveč čas izvršitve vseh opravil, izhajajočih iz pooblastilnega razmerja. Pri tem ni bistveno, kdaj so bili posamezni postopki dejansko končani, saj lahko tečejo tudi po tem, ko pravdni stranki prekineta sodelovanje.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - nastanek škode - vzročna zveza - predhodne poškodbe - povečanje že nastale škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Obravnavani primer je specifičen, saj je tožničina škoda, ki jo je dolžna povrniti toženka, zgolj poslabšanje že predhodno obstoječe poškodbe, torej povečanje že nastale škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0063211
OZ člen 101.
obveznosti pogodbenih strank - izpolnitev obveznosti - predmet izpolnitve - pravilo sočasne izpolnitve - zapadlost obveznosti - sprejetje predloga sprememb in dopolnitev PUP - pogodbena cena
Ugotovitvi izpodbijane sodbe, da je tožnik v predvidenih rokih oziroma pravočasno pripravil vse listine, na podlagi katerih je nato Mestni svet občine X sprejel spremembe PUP-a, pritožba obrazloženo ne oporeka. Toženec se je s pogodbo zavezal, da bo drugi, sedaj sporni obrok pogodbene cene plačal v petnajstih dneh po sprejetju predloga sprememb in dopolnitev PUP in ne šele potem, ko mu bo uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je toženčeva pogodbena obveznost zapadla in jo mora izpolniti. Po navedenem ni pomembno, da so spremembe PUP veljale le do 24. 10. 2010, ko jih je razveljavil nov občinski prostorski načrt.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8. ZIZ člen 42, 42/2.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – vročanje – mednarodni element – opozorilo na možnost zavrnitve neprevedenega pisanja – Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah
Osebi, ki se ji vroča, Uredba daje pravico, da odkloni sprejem pisanja brez prevoda, bodisi v trenutku vročitve, bodisi tako, da pisanje vrne organu za sprejem v enem tednu, in sicer če ni sestavljeno v enem od naslednjih jezikov ali mu ni priložen prevod v enega od naslednjih jezikov: (a) jezik, ki ga naslovnik razume; ali (b) uradni jezik zaprošene države članice ali, če je v tej državi več uradnih jezikov, v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov kraja, kjer je treba opraviti vročitev.
Bistveno v tej zadevi je, da je dolžnik v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti zatrjeval, da o pravici do odklonitve sprejema pisanja ni bil ustrezno poučen, takšen pravni pouk pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča predpogoj za učinkovito izvrševanje pravic v zvezi z vročenimi neprevedenimi pisanji.
Tožniki kot njegovi pravni nasledniki bi torej lahko terjali povračilo spornih zneskov od toženke le, če bi dokazali, da je toženka pri razpolaganju s sredstvi na zapustnikovem računu zlorabila zaupanje zapustnika, da zapustnik za to ni vedel in da toženkinega ravnanja ni odobril. Ta dokaz tožnikom tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspel.
predlog za preložitev naroka – zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka – nepristop stranke in odvetnika na narok – načelo kontradiktornosti
Načelo kontradiktornega postopka zahteva aktivno vlogo strank, zato sodišče stranke ni dolžno obvestiti, da njenemu predlogu za preložitev naroka ni ugodilo. Če sodišče stranke ne obvesti o preklicu obravnave, to pomeni, da se bo narok izvedel, stranka pa v primeru neudeležbe trpi škodljive posledice. Predlog stranke za preložitev naroka namreč ne predstavlja ovire, da se opravi glavna obravnava in se o zadevi meritorno odloči. Stranka, ki prosi za preložitev naroka, je namreč dolžna preveriti, ali je narok preložen.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – obseg pripadajočega zemljišča – potencialno grajeno javno dobro
V primerih, ko za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003, pripadajočega zemljišča ni mogoče ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali drugih upravnih aktov, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče, se kot pripadajoče zemljišče opredeli tisto zemljišče, ki predstavlja dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in podobno. Upošteva se pretekla redna raba zemljišča ter merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki v času odločanja sodišča veljajo na območju, kjer zemljišče leži.
Tožnik vtožuje položajni dodatek v višini 5% osnovne plače, ker je bil večkrat imenovan za predsednika strokovnih komisij, v katerih so bili poleg njega vsaj še trije člani. Strokovne komisije so ustanovljene občasno za posamezne prevzeme. Tako je tožnikovo predsedovanje tem komisijam občasne narave, zato ni mogoče šteti, da je poleg svojega dela vodil, usklajeval in nadziral delo najmanj treh javnih uslužbencev ali drugih oseb v smislu 3. odstavka 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence, zaradi česar bi bil upravičen do položajnega dodatka. Poleg tega je tožnik predsedovanje strokovnim komisijam opravljal poleg svojega rednega dela, torej je to delo opravljal kot dodatno delo, za katerega bi lahko tožnik zahteval plačilo, ne pa položajnega dodatka, saj je ta način dela opredeljen v ZJU in se določbe 1. in 2. odstavka 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence o položajnem dodatku ne morejo uporabiti. Zato tožbeni zahtevek za priznanje položajnega dodatka ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
Prvotožena stranka, ki svojih obveznosti ni izpolnila, mora skladno s kreditno pogodbo in 1065. členom ZOR dolgovani znesek kredita vrniti, skupaj z obrestmi in stroški. Drugotožena stranka pa je k plačilu zavezana kot porok na podlagi podpisa poroštvene izjave, s katero se je zavezala kot solidarni porok in plačnik in tako odgovarja v skladu s 1012. in 1019. členom OZ enako kot glavni dolžnik.
postopek osebnega stečaja – predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja – pravni interes
Dolžnik, ki nima nobenega premoženja, prav tako pa tudi ne prejema dohodkov, ki bi spadali v stečajno maso, pri čemer ne predlaga odpusta obveznosti, dejansko nima pravnega interesa za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja, saj s tem ne bo dosežen nobeden od namenov postopka osebnega stečaja (ne vsaj delno poplačilo dolgov ne odpust obveznosti). Drugačen, širši, pa je pravni interes predlagatelja – upnika, ki se domneva in mu ga ni treba posebej izkazovati.
V primerih, ko je sodnik neposreden objekt kritike, torej oškodovanec, ne sme nato prevzeti še vloge tožnika in sodnika, ker je takšno ravnanje v nasprotju z objektivnim vidikom nepristranskosti. Zato mora v takšnih primerih odločiti o uporabi 109. člena ZPP drug sodnik.
predlog za popolno oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev plačila sodnih taks - odločba Ustavnega sodišča - odprava neskladnosti - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP - popolna taksna oprostitev - stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - višina minimalnega dohodka - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks
Prvi odstavek 11. člena ZST-1, ki predvideva popolno oprostitev plačila sodne takse le v primeru, če je taksni zavezanec upravičen do socialne pomoči, je bil zaradi neskladnosti z Ustavo spremenjen z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015. Do odprave neskladnosti je na osnovi navedene ustavne odločbe mogoče taksnega zavezanca – v primeru, ko je plačilo takse procesna predpostavka za postopek ali procesno dejanje - tudi v celoti oprostiti plačila sodne takse. Oprostitev je možna, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja taksni zavezanec ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžan preživljati.
spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko podlago
Ob ugotovljeni dejanski podlagi, na katero je sodišče druge stopnje ob pritožbenem preizkusu v sporu majhne vrednosti vezano, pa je prvostopenjska odločitev materialnopravno pravilna.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - predmet zavarovanja - neznatna škoda
Tožnik v tem postopku zoper toženki vtožuje denarno terjatev (utemeljevano s trditvami o obstoju njune neupravičene obogatitve), v zvezi s katero je v tožbi predlagal tudi izdajo začasne odredbe. V kolikor bi izkazal katero od (sicer zatrjevanih) predpostavk iz 2. ali 3. odstavka 270. člena ZIZ (pa v tem ni uspel), bi bila lahko zato predmet zavarovanja (z začasno odredbo) zgolj bodoča realizacija vtoževane denarne terjatve in ne zavarovanje njegovega položaja (najemnika) napram morebitnemu kupcu predmetnih nepremičnin.