Tožena stranka je v predsodnem upravnem postopku pravilno ugotavljala, ali tožnica izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino po določbah ZPIZ-1 na dan 31. 12. 2012, saj se, glede na vloženo zahtevo v času veljavnosti ZPIZ-1, pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine presoja po določilih, ki so veljala do konca leta 2012, ko je veljal ZPIZ-1. Tožnica do konca leta 2012 pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 ni izpolnila, zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1 ni utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0014855
ZPP člen 18, 18/2. ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-1, 70/4, 72, 72/2. ZIZ člen 267. ZPIZ-2 člen 194, 194/4. ZdavP-2 člen 146, 153, 154.
začasna odredba - sodna pristojnost
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da zaradi uvedene upravne izvršbe ni sodne pristojnosti za meritorno odločanje o predlagani začasni odredbi. Ker je socialno sodišče stvarno pristojno za presojo pravilnosti in zakonitosti upravnega akta, ki predstavlja izvršilni naslov v uvedeni upravni izvršbi, ni mogoče izključiti sodne pristojnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Tožeča stranka (delodajalec) od toženca (delavca) v tem individualnem delovnem sporu zahteva plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in kršitve prepovedi škodljivega ravnanja. Toženec naj bi kršil prepoved konkurence s tem, ko je v času delovnega razmerja pri tožeči stranki ustanovil družbo, ki se ukvarja s tožeči stranki konkurenčno dejavnostjo. Hkrati naj bi sodeloval pri aktivnostih za prodor konkurenčne družbe na rusko tržišče. Ustanovitev konkurenčne družbe, brez zatrjevanja, da je in na kakšen način je toženec preko te družbe tožeči stranki povzročil škodo v vtoževani višini, ne zadostuje za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka zaradi kršitve konkurenčne prepovedi. Domnevno sodelovanje toženca pri aktivnostih za prodor konkurenčne družbe na rusko tržišče bi lahko pomenilo ravnanje v nasprotju s konkurenčno prepovedjo, vendar tožeča stranka ravnanja toženca ne konkretizira, niti ne navaja, da ji je zaradi tega nastala škoda v vtoževani višini. Za kršitev konkurenčne prepovedi delavca se sicer ne zahteva, da delodajalcu nastane škoda, vendar mora delodajalec, ki zahteva povračilo škode od delavca v pravdnem postopku, zatrjevati in dokazati njen obstoj. Zatrjevati in dokazati pa mora tudi protipravno ravnanje delavca (ravnanjem v nasprotju s prepovedjo konkurence), ki mora biti ustrezno konkretizirano, ter vzročno zvezo med delavčevim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo. Navedenega tožeča stranka v tem postopku ni storila, zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
pogodba o sofinanciranju – znižanje sofinanciranja – finančni popravek – nepravilnosti v postopku – nepravilnosti pri izbiri izvajalca – oddaja javnega naročila – izbira postopka oddaje javnega naročila – pogajanja brez objave – pravilnost izbire postopka javnega naročanja – oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave – kršitev ZJN-2 – odločilno dejstvo – pogoji v postopku oddaje javnega naročila – ocena o izpolnjevanju pogojev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče EU skozi sodno prakso oblikovalo dve jasni pravili, ki ju je potrebno upoštevati pri izbiri in vodenju postopka s pogajanji brez predhodne objave: pravila, ki urejajo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, je potrebno razlagati restriktivno, dokazno breme o tem, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo uporabo tega postopka, pa je na tistem, ki se želi nanje sklicevati, torej na naročniku.
Izpodbijana sodba nima nobenih ugotovitev o tem, da so bili pogoji za oddajo javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave v postopku oddaje javnega naročila, ki ga je izvedla tožeča stranka, izpolnjeni. Manjkajo pravno pomembna dejstva o bistvenem spornem vprašanju v tej zadevi in sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
finančni leasing – sale and lease back – poslovni najem – povračilo vlaganj v nepremičnino – neupravičena obogatitev
Sale and lease back je namreč gospodarsko pravna operacija, na podlagi katere določena oseba (praviloma podjetnik) proda drugi osebi (praviloma banki ali finančni organizaciji) določena osnovna sredstva in se hkrati dogovori, da bo prodana sredstva vzela nazaj v lizing, tako da jih bo lahko poslovno izkoristila in nadaljevala proizvodnjo. To pravno operacijo je sodišče prve stopnje tudi pravilno ocenilo kot enoten posel. Z ekonomskega vidika predstavlja sale and lease back enotno operacijo, s pravnega vidika pa predstavljata prodajna pogodba in leas back povezani pogodbi.
odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - zahteva upnika
O povrnitvi nadaljnjih izvršilnih stroškov je namreč mogoče odločati zgolj na zahtevo upnika, ki jo le-ta poda pravočasno, skladno z zgoraj omenjenimi določbami ZIZ. Ker upnik takšne zahteve ni podal, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da odloča o povrnitvi stroškov.
V prvem odstavku 121. b člena SZ-1 je določeno, da subvencija najemnine pripada upravičencem iz prejšnjega člena (torej iz 121. a člena), če izpolnjujejo dohodkovne cenzuse in druge pogoje glede premoženjskega stanja, določene s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo denarne socialne pomoči, ter nimajo v lasti drugega stanovanja. Ker ima tožnik v lasti drugo stanovanje, ni izpolnjen eden od kumulativno določenih pogojev po prvem odstavku 121. b člena SZ-1, da bi bil tožnik upravičen do subvencije najemnine za tržno stanovanje.
ZSV člen 100, 100/1. ZUPJS člen 6, 10, 10/1, 10/2, 10/10. ZZZDR člen 123, 123-1, 123-2, 123-3. URS člen 54, 54/1.
institucionalno varstvo - plačilo - invalid - otrok - samska oseba - podaljšana roditeljska pravica - obveznost preživljanja
Kljub temu, da je bila staršem upravičenke podaljšana roditeljska pravica po njeni polnoletnosti, ne obstaja obveznost staršev v smislu preživljanja. To pomeni, da se upravičenka v konkretni zadevi šteje kot samska oseba iz 10. odstavka 10. člena ZUPJS in se njenih staršev pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenke v zvezi z odločanjem o oprostitvi plačila institucionalnega varstva ne upošteva.
pogodba o delitvi stroškov – pogodba o medsebojnih razmerjih – ključ delitve stroškov – posel izrednega upravljanja
Sprememba ključa delitve stroškov odstopa od zakonsko predvidenega in predstavlja neposreden poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov. Delitev stroškov v sporni pogodbi zato predstavlja posel izrednega upravljanja, za katerega se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov.
najemnina - stroški s sanacijo - stroški vlaganj - pobot - potrebno popravilo nepremičnine - koristna popravila - primeren rok
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bil morebiti rok res prekratek, da bi se dela v njem tudi zaključila, da pa je bil vsekakor primeren, da bi v tem roku lahko tožeča stranka pristopila k dejanskemu pričetku sanacije. Nikjer torej ni ugotovilo, da je bil postavljen rok prekratek, ampak je življenjsko logično (in v prid najemodajalcu) pravni standard o primernosti roka zapolnilo z razlago, da je bil primeren za začetek del sanacije.
Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke (bivšega delodajalca) zahtevala plačilo odškodnine za poškodbo, ki ji je nastala v času kondicijskega treninga pri teku navzdol po makadamski poti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženi stranki ni mogoče očitati objektivne niti krivdne odškodninske odgovornosti. Vojaške dejavnosti same po sebi niso nevarne, pa tudi dejavnosti, pri kateri se je poškodovala tožnica, ni mogoče šteti za nevarno. Šlo je za običajni kondicijski trening, in sicer za tek navzdol po makadamski poti, široki tri metre in z manjšim naklonom (4 - 5 %). Teren je bil suh, tožnica je bila primerno športno oblečena in obuta ter kondicijsko dobro pripravljena. Dejstvo, da je bila pot razbrazdana od vode in na njej kamenje predstavlja tveganje, ki ga je mogoče nadzorovati. Poleg tega je bila proga primerna, tek je bil izveden s primerno stopnjo intenzivnosti in zahtevnosti, oseba, ki je vodila trening, pa je bila zanj strokovno usposobljena. Tako ni podana niti protipravnost ravnanja tožene stranke niti vzročna zveza med zatrjevanimi kršitvami (tek izven vojašnice, v popoldanskem času in strokovno usposobljen učitelj) ter nastalim škodnim dogodkom. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz naslova nezgode pri delu ni utemeljen.
Uredba o kriterijih za določitev položajnega dodatka za javne uslužbence člen 3, 3/1, 3/2.
položajni dodatek - notranja organizacijska enota
V skladu s prvim odstavkom 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev položajnega dodatka za javne uslužbence je položajni dodatek del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Za notranjo organizacijsko enoto se šteje enota, ki je kot taka določena z zakonom, podzakonskim aktom ali s splošnim ali drugim aktom delodajalca. Ker tožena stranka avtoparka, katerega vodja je tožnik, s formacijo nima opredeljenega kot notranje organizacijske enote, tožnik ni upravičen do položajnega dodatka.
OZ člen 251, 251/5. ZPP člen 212, 286, 286/4, 286/5.
pogodbeno opravljeno delo - projektna dokumentacija - zamuda - pogodbena kazen - trditveno in dokazno breme
Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev obveznosti, pa ni nemudoma sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni (peti odstavek 251. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ). V tej zvezi tudi niso pravno pomembne morebitne napake projektne dokumentacije, marveč je pravno pomembno, ali je upnik sprejel izpolnitev dolžnika. Glede napak, ki jih je upnik ugotovil kasneje, ima namreč upnik druge (jamčevalne, odškodninske) zahtevke, kot je to pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodni odločbi.
SPZ člen 148, 148/1, 154, 154/3. ZFPPIPP člen 19, 19/1. ZIZ člen 19, 21.
ugovor - preizkus utemeljenosti ugovora - obstoj in primernost izvršilnega naslova - formalna in materialna pravnomočnost sodne odločbe - nadaljevanje izvršbe po sklepu stečajnega sodišča - zastaranje hipoteke
Določilo prvega odstavka 17. člena ZIZ ima (v povezavi s prvim odstavkom 44. člena ZIZ, ki določa obvezne sestavine predloga za izvršbo), procesnopravno in materialnopravno vsebino. Prva se nanaša na izvršilni naslov kot procesno predpostavko, druga pa na presojo, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova, kar je vse pomembno pri odločitvi o utemeljenosti predloga za izvršbo.
otroški dodatek - stroški postopka - brezplačna pravna denarna pomoč
V 7. odstavku 40. člena ZBPP je določeno, da sodišče v primeru, če je znesek, za katerega je v odločbi o stroških postopka odločilo, da ga mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije (v konkretnem primeru proračuna prvostopenjskega sodišča), višji od zneska brezplačne pravne pomoči, ki ga pozneje odobri strokovna služba za BPP, in je znesek že plačan v korist proračuna, upravičencu do brezplačne pravne pomoči iz proračuna povrne znesek v višini razlike do neodobrenega dela brezplačne pravne pomoči. Le v kolikor nasprotna stranka navedenega zneska še ni plačala v korist proračuna, se terjatev v tem delu odstopi upravičencu do brezplačne pravne pomoči. To pomeni, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani dolžno ex lege za tožnika, ki je v sporu o glavni stvari uspel, na račun pooblaščenega odvetnika vrniti razliko med z izpodbijanim sklepom priznanim zneskom in zneskom, odmerjenim z upravno odločbo službe BPP. Sodišče kot zavezanec bo tako postopalo, v kolikor je tožena stranka odmerjeni znesek že nakazala na njegov račun oz. bo terjatev v višini razlike odstopilo upravičencu do brezplačne pravne pomoči, če nasprotna stranka po sodni odločbi odmerjenega zneska še ni plačala.
obračun za delo izvršitelja - odmera stroškov dolžniku
Dolžnik v postopku do dokončnosti obračuna nima vpliva na to, kako izvršitelj obračunava terjatev, saj samega obračuna ne more grajati, ker gre do takrat zgolj za razmerje med upnikom in izvršiteljem in je upnik tisti, ki plača stroške izvršbe, povrnitev katerih pa lahko zahteva le preko sodišča tako, da le-to izda sklep o njihovi odmeri in jih naloži v poplačilo dolžniku.
dodatek za pomoč in postrežbo - stalni nadzor - upravičenost do dodatka
Pri tožniku kljub paranoidni shizofreniji, za katero se zdravi že vrsto let in je bil tudi večkrat hospitaliziran, zaenkrat ni izkazana stalna potreba po nadzoru zaradi zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb. V času remisije je pri njem povsem ohranjena realitetna kontrola. Pri tožniku tudi ni ugotovljenega upada mentalnih sposobnosti, je normalno inteligenten, sposoben opravljati vse osnovne življenjske potrebe. Se sicer zaveda neustreznosti svojega vedenja, vendar se mu to ne zdi pomembno. Zato v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
Prenehanje terjatve na podlagi materialnopravnega pobotnega ugovora je možno v skladu s 311. členom OZ, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Glede na to, da upnik zavrača odgovornost za škodo (ugotavljanje notifikacije pa je lahko le stvar pravdnega postopka), je nasprotna terjatev tretjega dolžnika sporna in ni zapadla. Tretji dolžnik tako ne razpolaga z izvršilnim naslovom zoper upnika, na podlagi katerega bi lahko svojo terjatev pobotal v izvršbi.
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da v situaciji, ko izvršitelj ob poskusu oprave rubeža ugotovi, da dolžnika ni doma oziroma noče zaklenjenega stanovanja odpreti, najprej v skladu s 73. členom Pravilnika pusti poziv dolžniku tako, da mu ga pusti v njegovem hišnem predalčniku oziroma na ustreznem mestu z namenom, da se bo dolžnik lahko z njim seznanil. To je v konkretnem postopku izvršitelj storil 13. 10. 2014 in bi ob ponovnem rubežu dne 3. 4. 2015 zaradi izogibanja nastalim stroškom v zvezi z neuspešnim rubežem, moral nasilno vstopiti v zaklenjen dolžnikov prostor v skladu z odredbo sodišča. Ker tega ni storil, mu ne pripadajo priglašeni stroški v višini 63,00 EUR za neuspešen rubež 3. 4. 2015 in v zvezi s to postavko tudi ne priglašeni prevozni in materialni stroški.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
sodna taksa - oprostitev plačila - premoženjsko stanje
Oprostitev plačila sodne takse je mogoča, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 11. člena ZST-1). Ker tožeča stranka s predloženimi podatki o njenem premoženjskem stanju ni uspela izkazati, da bi takojšnje plačilo odmerjene sodne takse resno ogrozilo njeno dejavnost, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
S točko II. izreka sklepa je sodišče prve stopnje tožeči stranki že naložilo plačilo sodne takse v znesku 306,00 EUR, plačilnega naloga pa predhodno ni izdalo. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZST-1, ki sodišču nalaga, da najprej izda plačilni nalog, zoper katerega ima zavezanec še pravico do vložitve ugovora (34.a člen ZST-1). Ohranitev točke II izreka prvostopenjskega sklepa v veljavi bi pomenila, da je tožeči stranki odvzeta pravica do ugovora. Zato je pritožbeno sodišče točko II izreka prvostopenjskega sklepa razveljavilo.