Čeprav imajo pri zbiranju dejanskega gradiva odločilno vlogo stranke, pa to, katera dejstva bodo navedle, ni odvisno izključno od njihove pobude, ampak ima pri tem pomembno vlogo tudi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva.
Odvetnik krši pogodbeno obveznost v primeru njegovega krivdnega ravnanja oziroma ravnanja v nasprotju s skrbnostjo, ki se pri opravljanju njegovega poklica zahteva od njega, torej skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
pogojna obsodba – poseben pogoj v pogojni obsodbi – preklic pogojne obsodbe – obvestilo o seji pritožbenega senata
Ob izrečeni pogojni obsodbi z določenim posebnim pogojem, da obsojenka oškodovancem povrne povzročeno škodo, je obsojenka vedela, da se mora potruditi in pokazati pripravljenost, da škodo povrne. Zato njena nezaposlenost, ob izkazani nepripravljenosti škodo povrniti, ni razlog, da se pogojna obsodba ne prekliče.
Če sodišče odloči, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, mora postopek prekiniti. V tem primeru je prekinitev obligatorna, a odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, je v dispoziciji sodišča, ne strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083235
ZPP člen 285, 337, 337/1. ZIZ člen 38, 38/7. SPZ člen 72, 72/2. OZ člen 395.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – ravnanje v nasprotju z izdanimi začasnimi odredbami – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – ravnanje oškodovanca – škoda – stroški hrambe – stroški izvršilnega postopka – ugovor zastaranja – sodba presenečenja – materialno procesno vodstvo – skupno premoženje – stroški hrambe skupne stvari – obveznost v zvezi s skupno stvarjo – solidarne obveznosti – solidarnost dolžnikov – vsebina solidarnosti dolžnikov – regresno upravičenje – pravica izpolnitelja do povračila – delitev na enake dele in izjema
Da lahko stranka izkoristi pravico do izjave, mora biti seznanjena s tem, katera dejstva bo sodišče štelo kot pravno odločilna za odločitev o tožbenem zahtevku. Če sodišče oceni, da stranka ni navedla vseh pravnorelevantnih dejstev, oziroma ni ponudila ustreznih dokazov zanje, jo mora na to opozoriti v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP). Vendar slednje ni neomejeno. Pravica do izjave je kršena le, če sodišče ne seznani stranke s pravnim vidikom zadeve, ki ga ob potrebni skrbnosti stranka sama ni mogla predvideti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073629
OZ člen 111, 111/2, 459, 471. ZPP člen 212.
prodajna pogodba – zahtevek za vrnitev kupnine – stvarna napaka – odstop od pogodbe – trditveno in dokazno breme za stvarno napako – zmotna uporaba materialnega prava
Ker očitno do sedaj ni bilo izvedenih ustreznih meritev karakteristik spornih kotlov, ki bi izločile vplive preostalih možnih vzrokov, ki so izven samih dobavljenih kotlov, dokazi, ki jih je upoštevalo sodišče, ne morejo predstavljati zadostne osnove za sklepanje o obstoju napake na dobavljenih kotlih. Ob tako jasni ugotovitvi izvedenca o možnih drugih vzrokih za nedoseganje želenih parametrov po vgradnji kotlov pa je protispisna tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pomanjkljivi trditveni podlagi tožene stranke glede vzrokov na strani tožeče stranke. Prvostopenjsko sodišče je očitno materialnopravno zmotno ocenilo, da je na strani tožene stranke trditveno in dokazno breme glede pravilnega delovanja dobavljenih kotlov. V posledici takšne zmotne uporabe materialnega prava pa ni izvedlo dokazov, ki jih je glede obstoja stvarne napake predlagala tožeča stranka. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. S tem pa je podan razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP.
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075211
ZGD člen 263. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora - odškodninska odgovornost člana uprave delniške družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - absolutna bistvena kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilne predpostavke, da je skrbnost ravnanja poštenih gospodarstvenikov treba upoštevati kot obveznost skrbnega prizadevanja in ne uspeha, v časovnem trenutku sprejemanja odločitev (dejansko stanje ex ante).
Študija je bila predlagana zaradi potrebe po prestrukturiranju naložb tožeče stranke v letu 2008 kot posledice finančne krize in velikih tveganj na finančnih trgih. Poudarjeno je tudi bilo, da če bi bilo ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bi tožeča stranka izgubila velik del svojih prihodkov. Slednje bi lahko nadomestila s trženjem svojega produkta pri oskrbi in varstvu starejših oseb.
hramba zapisov vseh objavljenih programskih vsebin - zahteva za izročitev kopije zapisov - zainteresirana oseba - pravica do popravka ali odgovora - rok za zahtevo za objavo popravka ali obvestila - prekluzivni rok - subjektivni rok - začetek teka roka - objektivni rok - odločba Ustavnega sodišča - pravni interes za tožbo - procesna predpostavka - obstoj pravnega interesa v trenutku odločanja - zavrženje tožbe
Rok za zahtevo za objavo popravka obvestila oziroma odgovora ne more začeti teči, dokler se zainteresirana oseba ne seznani z vsemi informacijami, ki so odločilne glede vprašanja, ali bo pravno varstvo zahtevala ali ne, tudi na način, da ji medij izroči kopijo zapisa. Navedeno stališče nedvomno velja za subjektivni rok za uveljavljanje navedene pravice.
Bistveno je, da pravni interes za tožbo obstoji v času sprejemanja odločitve o utemeljenosti zahtevka za nudenje pravne zaščite.
Tožeča stranka mora nositi stroške pravdnega postopka sama, če prijava terjatve v stečajnem postopku ne vsebuje opisa vseh dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka in dokazov.
USTAVNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075192
URS člen 25. ZPP člen 11. ZST-1 člen 13, 34, 34/5, 34a.
pravica do pravnega sredstva - ugovor zoper plačilni nalog - vlaganje pravnih sredstev - zavlačevanje postopka - zloraba procesnih pravic - denarna kazen
Proti sklepu sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o odmeri sodne takse ni pritožbe.
Toženi stranki je treba pojasniti, da ponavljajoče se vlaganje pravnih sredstev (brez konkretne vsebine) zoper iste odločbe kaže na izkoriščanje procesnih pravic zgolj zaradi zavlačevanja postopka. Takšno ravnanje utegne ustrezati dejanskemu stanu zlorabe pravice iz 11. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – UZANCE
VSL0073626
OZ člen 12, 619. Splošne uzance za blagovni promet uzanca 203. ZPP člen 285.
materialno procesno vodstvo – ravnovesje med procesnimi subjekti – razkritje pravnega naziranja – pravica do izjave – splošno znana dejstva – materialna podlaga – Splošne uzance za blagovni promet – podjemna pogodba
Sodnikova pomoč ne sme iti tako daleč, da bi se pretvoril v odvetnika stranke, s čimer bi bilo porušeno ravnovesje med procesnimi subjekti v pravdi. Kategorično stališče, da ima opustitev obveznosti sodišča, da razkrije svoje pravno naziranje, vedno za posledico kršitev pravice do izjave, bi lahko pomenilo, da stranka ne nosi nobene odgovornosti, da razmisli o možnih pravnih podlagah tožbenega zahtevka. Pravica do izjave je nedvomno kršena, če sodišče stranke ne seznani s pravnim vidikom zadeve, ki ga ob potrebni skrbnosti ni mogla predvideti.
Splošno znana so le tista dejstva, ki so znana pretežni večini vseh odraslih članov družbe - ne glede na spol, starost, veroizpoved, izobrazbo, interese in socialni položaj. Da naj bo določeno dejstvo notorno, mora o njem obstajati splošni družbeni konsenz.
Dela zahtevka, ki se nanaša na dobavljen material in dodatno popravilo, sodišče prve stopnje ni moglo presojati zgolj po 203. uzanci, temveč bi njegov temelj moralo iskati v zatrjevanem dogovoru med pravdnima strankama (in šele nato presojati, kakšen pomen ima dejstvo, da tožena stranka računov, v katerih so ta dodatna dela in dobave vsebovane, ni zavrnila). 203. Splošna uzanca za blagovni promet ne more služiti kot materialno pravna podlaga za odločitev o vprašanju, ali so bile storitve, katerih plačilo v tem sporu vtožuje tožnica, naročene. Poleg tega za podjemne pogodbe, kakršna je obravnavana Pogodba o vzdrževanju, Splošne uzance za blagovni promet tudi niso uporabljive.
Odločilna razloga zaradi katerega prvo sodišče utemeljeno ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke in prič je v tem, da iz trditvene podlage tožene stranke ne izhajajo substanicirani razlogi, na podlagi katerih bi tožena stranka zatrjevala okoliščine, zaradi katerih se ni treba držati pomena pogodbene zaveze tožene stranke, kot izhaja iz dogovora in ker se je tudi sama sklicevala na določbe dogovora, ki po njenem mnenju izključujejo njeno obveznost, da plača terjatev tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka skozi pravice in obveznosti, kot so bile določene v dogovoru.
prometna nesreča – prometna nezgoda – vzročna zveza – povrnitev nepremoženjske škode – degenerativne spremembe – poškodba leve rame – udarec v hrbet – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – tuja nega in pomoč – zamuda zavarovalnice – zamudne obresti – pogodbeno razmerje – direktna tožba
Po zdaj že ustaljenih stališčih sodne prakse se kot vzrok škode lahko upošteva le človekovo ravnanje, ne pa stanje oškodovanca. V njegovo sfero v obravnavanem primeru spadajo tudi ugotovljene degenerativne spremembe v predelu rame. Sodišče je z izvedencem medicinske stroke, ki je v celoti potrdilo tožnikovo izpovedbo, ugotovilo, da zaradi njih pred škodnim dogodkom ni trpel nobenih neugodnih posledic.
Priznanih 5,00 EUR za uro tuje pomoči.
Določilo 943. člena OZ se uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, pač pa za direktno tožbo oškodovanca po 965. členu OZ. Tožeča stranka od zavarovalnice neposredno uveljavlja odškodnino, ker tožena stranka kot zavarovateljica odgovornosti odgovarja za svojega zavarovanca, ki je imel pri njej sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje.
Za primer, da je odgovornost sporna in višina škode ni ugotovljena, ZOZP zamude ne določa. To pomeni, da je treba za take primere uporabiti splošni predpis, ki ureja zamudo. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je to 299. člen OZ. Če zavarovalnica ne izplača nespornega zneska odškodnine ali ko oškodovanec v pravdi uspe dokazati, da ima večjo škodo, sodišče odloča o zamudi skladno z 299. členom OZ.
prenos izvedene pravice ali pravnega dejstva na novega imetnika – predlog za spremembo imetnika hipoteke – vpis na podlagi listine – načelo dispozitivnosti
V predmetni zadevi pride v poštev uporaba enajstega odstavka 142. člena ZZK-1, po kateri mora odvetnik, ki zahteva vpis na podlagi listine iz 6. točke prvega odstavka tega člena, to listino priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu.
Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka je načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. Predlog mora vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis.
prevara – smiselna uporaba pravil o bistveni zmoti – opravičljiva zmota – skrbnost, ki se zahteva v prometu – skrbnost dobrega strokovnjaka – odškodninska odgovornost
Pravna teorija zavzema stališče, da je prevara kvalificirana oblika zmote (in da je torej zmota nujen pogoj, da do prevare sploh lahko pride), da pa zaradi nepoštenega ravnanja ene od pogodbenih strank v primeru prevare ni potrebno, da je zmota bistvena, niti da je opravičljiva. Ti predpostavki sta določeni kot dodatni predpostavki izpodbojnosti pogodbe, sklenjene v zmoti, zaradi uravnoteženega upoštevanja interesov strank, ki sta v takšnih primerih obe pošteni.
Zaključki sodne prakse v zvezi s tem vprašanjem so strožji. Skrbnost, potrebna pri prevari, ni enaka skrbnosti, ki ji mora stranka zadostiti v primeru sklicevanja na bistveno zmoto. Smiselna uporaba drugega odstavka 46. člena OZ tako v primeru prevare ni mogoča.
OZ za razlago pogodb predpisuje obvezna razlagalna pravila. Šele če sodišče niti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu, določenem v drugem odstavku 82. člena OZ, niti z uporabo drugih metod razlage ne more enopomensko opredeliti pomena spornih pogodbenih določil, uporabi določbo 83. člena OZ o nejasnih pogodbenih določilih.
stroški kazenskega postopka – rok za podajo predloga za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Rok za podajo predloga za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka se šteje od dne, ki ga določi sodišče, pri tem pa mora zavezanec za plačilo biti seznanjen s številko računa, na katerega mora nakazati sredstva, in imenom sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083813
ZPP člen 116, 116/1. ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/2, 278, 278/2. OZ člen 5, 7, 8.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka zaradi drugega naroka - objektivni pogoj izpodbojnosti - nerealna prodajna cena - prodaja premoženja po likvidacijski vrednosti - vprašanje insolventnosti
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, saj ne gre za naključje. Odvetnik tožeče stranke je vnaprej vedel, da ima istega dne, tri ure prej, razpisan narok v drugi zadevi pred sodiščem v Kranju. Zato bi moral računati na možnost, da se bo le-ta zavlekel in ne bo pravočasno prispel na narok v obravnavani zadevi, ki je bil razpisan ob 12. uri pred sodiščem v Ljubljani. Kot skrben strokovnjak bi si moral poiskati substituta, za kar je imel nedvomno dovolj časa. Če bi torej odvetnik ravnal s skrbnostjo, ki se od njega pričakuje, bi zamudo lahko predvidel in jo tudi preprečil.
Izpodbojna so lahko tudi plačila, ki so nujna za redno poslovanje družbe, če so izpolnjeni pogoji za izpodbojnost.
Odločilna je običajna zamuda s plačilom v praksi med konkretnima strankama, ne pa v (gradbeni) panogi na splošno.
Ker je za vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika bistveno, da je bil le-ta v času oprave izpodbijanih dejanj insolventen, bi se sodišče prve stopnje do vprašanja nastopa insolventnosti moralo opredeliti. Brez takšne ugotovitve tudi ni mogoče govoriti o tem, da je tožena stranka takrat, ko je bilo izpodbijano dejanje opravljeno, vedela za insolventnost tožeče stranke oziroma bi vsaj morala vedeti.