brezplačna pravna pomoč - pooblastilo - obstoj pooblastilnega razmerja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil upravnega postopka
Med strankama tega upravnega spora je nerazjasnena in sporna okoliščina, ali je tožnica sploh imela pooblastilo razmerje z odvetnikoma B.B. in C.C. in od tega dejstva je odvisna tudi zakonitost stališča o tem, ali je bila pritožba vložena pravočasno ali ne.
ZMZ-1 člen 51, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13, 13/1, 17, 17/1.
mednarodna zaščita - uporaba Dublinske uredbe - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - osebni razgovor
Ključnega pomena je, ali je oprava osebnega razgovora, ki ga je toženka s tožnikom opravila 28. 3. 2019 po 46. členu ZMZ-1, pomenila, da je Republika Slovenija prevzela pristojnost za obravnavo tožnikove prošnje. Kot izhaja iz 17. člena Uredbe Dublin III gre za diskrecijsko pravico, ki je v rokah posamezne države, da se odloči, ali bo z odstopom od 3. člena zadevne uredbe sama obravnavala prošnjo prosilca, tudi če tako obravnavanje ni njena odgovornost. Diskrecijska pravica države, da sama odloči, ali bo obravnavala prošnjo za mednarodno zaščito, kljub temu, da omogoča odločanje po prostem preudarku, zavezuje državo članico, da upošteva zakonske okvire. Odločitev mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je to pooblastilo dano. Po prostem preudarku izdana odločba je zakonita, če je v skladu s tem namenom.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - rezident - dokaz o rezidentskem statusu - dvojno rezidentstvo
V skladu s 5. členom ZDoh-2 je rezident (fizična oseba) zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - slabo premoženjsko stanje - odpust dolga - nova zaposlitev - dolžnost obveščanja
Niti ZBPP-B niti sedaj veljavni ZBPP ne dajeta podlage za ustavitev postopka izterjave sredstev prejetih iz naslova BPP oziroma odpis tega dolga, kot to predlaga tožeča stranka v tožbi.
trošarina - vračilo trošarine za komercialni namen - pogoji za vračilo - dejansko opravljanje dejavnosti
Ko gre za stroje v gradbeništvu, je pravica do vračila trošarine pogojena oziroma omejena že z zakonsko definicijo strojev v gradbeništvu kot strojev, ki se uporabljajo v dejavnosti, ki se uvrša v področje „Gradbeništvo“. Vendar pa sama registracija gradbene dejavnosti pravice do vračila trošarine ne zagotavlja. Pravica je namreč pogojena z dejanskim opravljanjem dejavnosti, ki se uvršča v področje „Gradbeništvo“, ter z zahtevo, da je predpisana namenska poraba goriva dokazana oziroma dokazljiva.
V upravnem sporu tožeča stranka izvršilnega naslova ne more izpodbijati, saj je v postopku davčne izvršbe bistveno le, ali je izvršilni naslov postal izvršljiv. Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
V obravnavanem primeru ni podana vzročna zveza med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in nepridobitvijo lastniškega certifikata. Pogoj za pridobitev lastniškega certifikata je bil namreč vezan na državljanstvo in ne na stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Iz istega razloga tudi ni najti vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in izgubo pravice do odkupa stanovanja. Ker tožnik ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh s tožbo, je tožena stranka zavrnila njeno prošnjo za brezplačno pravno pomoč.
davki prispevki za socialno varnost - obračun prispevkov - kršitev pravil postopka - poslovodna oseba
Po presoji sodišča v predmetni zadevi tako ni nesporno ugotovljeno odločilno dejstvo (ki se izkazuje s podatki ZZZS), na kateri zavarovalni podlagi je bila tožnica zavarovana v obravnavanem obdobju.
Utemeljeni so tožničini ugovori, da se skladno s prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije po uradni dolžnosti podlaga istega zavarovanja lahko spreminja zgolj za naprej. Iz tožničinih navedb je namreč mogoče razumeti, da je bila tožnica zavarovana na drugi pravni podlagi (na zavarovalni podlagi 048), z izpodbijanimi odločbami pa naj bi ji bila za nazaj določena zavarovalna podlaga po 6. točki 15. člena ZZVZZ (na zavarovalni podlagi 048). Izpodbijanih odločitev v zvezi z omenjenimi tožbenimi navedbami ni mogoče preizkusiti, saj so v tem delu bistveno pomanjkljive, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - osebni podatek - odvetnik
Varovani osebni podatki so lahko le imena in priimki posameznikov, navedeni v računih, specifikacijah in pogodbah, saj ni zakonske podlage za njihovo obdelavo. V tej vlogi pa ne morejo nastopati podatki o odvetnikih.
Odvetniška zasebnost se nanaša le na odvetnikovo dolžnost, da kot poklicno tajnost varuje vse, kar mu stranke v zvezi z njegovim delom zaupajo, torej na dejstva, razmerja, stvari, prostore, podatke in komunikacije, ki so v vsebinski zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica. Iz delov pogodb in računov ni razvidno kakršnokoli svetovanje stranki oziroma druga vsebina posamezne odvetniške storitve.
bivši politični zapornik - obrazložitev upravne odločbe - preizkus upravnega akta - poprava krivic
Po presoji sodišča izpodbijani akt v zavrnilnem delu ne navaja zadostnih razlogov za sprejeto odločitev, zaradi česar ga v tem delu ni mogoče preizkusiti. Po mnenju sodišča zgolj izselitev iz begunskega taborišča Cremono samo po sebi še ne pomeni, da so prenehale tudi okoliščine določitve prebivališča. Dejansko stanje glede bivanja tožnikov v zasilnem stanovanju v Miljah ter nato v barakah begunskega taborišča Lazaret je po presoji sodišča ostalo nepopolno ugotovljeno. Tožena stranka mora zato v ponovljenem postopku ugotoviti ali so tožniki prostovoljno zapustili begunsko taborišče Cremono ali so bili v to prisiljeni ter raziskati dejansko stanje glede razmer, v katerih so bivali v zasilnem stanovanju v Miljah in v barakah begunskega taborišča Lazaret.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - lastnik - fizična in pravna oseba - osebno poroštvo
Sodišče ugotavlja, da so razpisni pogoji obeh obravnavanih javnih razpisov v neskladju s „prijavnim obrazcem 1-2“, ki predvideva osebno poroštvo fizičnih oseb, ki so lastniki podjetja. Tožena stranka je z razpisno dokumentacijo omejila možnost tožnika in drugim podobnim subjektom, ker ne morejo izpolniti rubrike, kjer je treba navesti lastnike kot fizične osebne, ki bi kot osebni poroki zavarovali garancijo. Dejstvo je, da razpisna dokumentacija omejuje osebno poroštvo na lastnike podjetij.
predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija - akt, ki ne posega v tožnikovo pravico
V upravnem sporu sodišče na podlagi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Po drugem odstavku 2. člena ZUS-1 je upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Glede na to, da tožnik s tožbo izpodbija sklep prvostopenjskega organa, ki je bil s strani drugostopenjskega organa odpravljen, to pomeni, da ne izpodbija dokončnega upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. Poleg tega pa se iz izpodbijanim sklepom, ki je bil odpravljen, tudi očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da so bili tožeči stranki stroški prehrane med delom in prevoza na delo in iz dela priznani v višini določeni z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov iz drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Kot izhaja iz 44. člena ZDoh-2, se v višini določeni s to Uredbo priznajo tudi povračila stroškov v zvezi z delom zavezancem, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja pri slovenskem delodajalcu, zato ni mogoče govoriti o tem, da bi bili delavci migranti obravnavani v nasprotju z ustavnim načelom enakosti.
dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba - procesna predpostavka - dovoljenost tožbe - pravni interes - težko popravljiva škoda
Tožnik v upravnem sporu ne more uspešno izpodbijati odločbe organa prve stopnje o ugoditvi zahtevi za pridobitev informacij javnega značaja z dne 12. 11. 2018 in zahtevati njene odprave, zaradi česar s tem v zvezi tudi ni dovoljeno zahtevati izdaje začasne odredbe.
Tožnik izpodbija celotno odločbo IP (predlaga, naj se v celoti odpravi), torej tudi v 1. točki izreka, v katerem je bilo njegovi pritožbi delno ugodeno in organu naloženo posredovanje tam navedene informacije. To pomeni, da je vložil izpodbojno tožbo zoper del odločbe, ki mu je v korist in ker je torej očitno, da za izpodbijanje takega dela nima pravnega interesa, je sodišče s tem povezano zahtevo za izdajo začasne odredbe v tem obsegu (v delu, v katerem je bilo tožniku ugodeno) zavrglo.
Po presoji sodišča je tožnik izkazal nastanek težko popravljive škode, ki bi nastala, če do odločitve o tožbi ne bi bila izdana začasna odredba, po kateri se odloži izvršitev odločbe IP. Z njo je namreč naloženo razkritje podatkov o tožnikovi investiciji. Razvidno iz vsebine katere naj bi bilo njegovo poslovanje, načrti glede nadaljnjega poslovanja in način njihove implementacije. Navedeno pa naj bi bilo poslovna skrivnost.
ZMZ-1 člen 51. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 33, 33/2, 35, 35/2. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. ZUP člen 9.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - priznanje statusa begunca - država članica EU - izredne okoliščine - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Tožniki so sodbo SEU Ibrahim in ostali navajali na konkreten način in so povzeli nekatere bistvene dele iz te sodbe. Tožena stranka na ta tožbeni argument ni odgovorila z ničemer, zato se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.
Če so tožniki ob odhodu iz Grčije vedeli, da jim je bila priznana mednarodna zaščita, a so se neodvisno od svoje volje in osebne izbire znašli v položaju hudega materialnega pomanjkanja zaradi brezbrižnosti organov države članice, je pogoj za omenjeno izjemo od načela ohranjanja območja brez notranjih meja in vzajemnega zaupanja lahko izpolnjen. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala poleg navedenih in ostalih bistvenih stališč in interpretacij Sodišča EU iz sodbe v zadevi Ibrahim in ostali napraviti tudi skrbno in natančno oceno verodostojnosti tožnikov glede okoliščin, ki so tožnike vodile k zapustitvi Grčije, pri čemer bo morala poskusiti od pristojnih organov v Grčiji tudi pridobiti informacijo o tem, ali so bile odločbe o podelitvi mednarodne zaščite tožnikov vročene oziroma ali so bili lahko kako drugače z njimi seznanjeni preden so zapustili Grčijo.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - odločba Ustavnega sodišča - učinek odločbe Ustavnega sodišča RS - učinek razveljavitve zakona
Ker v zadevi ob začetku učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča še ni bilo pravnomočno odločeno, razveljavitev drugega odstavka 5. člena ZDDD učinkuje tudi v konkretnem primeru. To pa pomeni, da se pri ugotavljanju višine davčne osnove razveljavljena določba drugega odstavka 5. člena ZDDD ne uporabi, temveč se vrednost nepremičnin ugotavlja skladno s splošnimi pravili o dokazovanju.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kulturna dediščina - javni razpis za izbor kulturnih projektov - obrazložitev
Odločitev, da se s sofinanciranjem zagotovi možnost izvedbe projektov, ki so dosegli vsaj 14 točk, je bila sprejeta glede na število doseženih točk prijavljenih projektov do porabe razpoložljivih sredstev.
V danem primeru je presoja strokovne komisije temeljila na dejstvih, ki so izhajala iz vloge tožnice. Ocena in obrazložitev strokovne komisije je po mnenju sodišča logična in razumna. Razloge za zavrnitev tožničine vloge na Javni poziv je toženka navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, tako da je pri vsakem kriteriju iz Javnega poziva jedrnato pojasnila razloge, zaradi katerih je tožnikovi vlogi dodelila določeno število točk. Zahtevi po obrazloženosti ocene strokovne komisije je zadoščeno, saj je iz odločbe razvidno tako število točk, ki jih je prejel projekt tožeče stranke po posameznem merilu, kot kratko podana obrazložitev glede ključnih poudarkov, ki so vplivali na točkovanje oziroma oceno, s tem pa na predlog za zavrnitev financiranja, izpodbijana odločba pa ima vse obvezne sestavine po 214. členu ZUP.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - razlogi preganjanja - politično prepričanje kot razlog preganjanja
Navedbe glede preganjanja in nevarnosti, ki naj bi konkretni osebi grozile, morajo biti konkretno opredeljene, tožnik pa je tako pri podaji prošnje kot na osebnem razgovoru rekel, da se mu konkretno ni nič hudega zgodilo in se mu tudi v primeru vrnitve v izvorno državo ne bo. Sama politična nestabilnost v državi pa še ne pomeni, da konkretni osebi grozi preganjanje.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - res iudicata
V obravnavanem primeru ni podana vzročna zveza med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in nepridobitvijo lastniškega certifikata. Pogoj za pridobitev lastniškega certifikata je bil namreč vezan na državljanstvo in ne na stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Iz istega razloga tudi ni najti vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in izgubo pravice do odkupa stanovanja. Ker tožnica ni izkazala verjetnega izgleda za uspeh s tožbo, je tožena stranka zavrnila njeno prošnjo za brezplačno pravno pomoč.
davek na darila in dediščine - višina davčne osnove - solidarna odgovornost dedičev - delno plačilo dolga
Na podlagi tretjega odstavka 142. člena ZD so vsi dediči nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. V konkretnem primeru je zapustnik z oporoko določil, katero premoženje gre posameznemu oporočnemu dediču, kar se šteje za razdelitev zapuščine, kar je zapuščinsko sodišče v postopku dedovanja tudi upoštevalo.
Kljub taki razdelitvi zapuščine pa na podlagi ZD, vsi sodediči solidarno odgovarjajo za obveznosti zapustnika (tretji odstavek 142. člena ZD). To pomeni, da lahko upnik po svoji izbiri od katerega koli sodediča zahteva izpolnitev obveznosti, vsak sodedič pa je, v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD, odgovoren za zapustnikove dolgove (le) do višine vrednosti podedovanega premoženja. Vsak sodedič odgovarja pro viribus hereditatis, vendar (ob ugovoru) ne preko višine podedovanega premoženja. V skladu s 4. odstavkom 142. člena ZD v notranjem razmerju med dediči velja, da se dolgovi delijo v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži, v kolikor v oporoki ni določeno drugače.