EZ-1 člen 472, 473. ZUreP-1 člen 93, 93/1, 93/3, 95, 95/2.
razlastitev - ustanovitev služnosti v javno korist - javna korist - električni daljnovod
V obravnavanem primeru gre za omejitev lastninske pravice z ustanovitvijo služnosti v javno korist, zato je presoja obstoja konkretne javne koristi mogoča le ob predhodno natančno definiranem posegu v lastninsko pravico za vsako nepremičnino, na katero se nanaša predlog za omejitev lastninske pravice v javno koristi, in sicer z vidika konkretnega obsega in sorazmernosti posega v lastninsko pravico, kot je utemeljen v navedenem prostorskem aktu.
Da organ tega ni storil, izhaja tudi iz odgovora služnostnega upravičenca na tožbo, ki navaja, da iz izrisa grafičnega dela Uredbe o državnem prostorskem načrtu za izgradnjo daljnovoda DV 110 kV Murska Sobota – Lendava izhaja, da bo na zemljišču s parc. št. 7046 k. o. ... stalo eno stojno mesto št. 50 (termin iz Uredbe je „območje stojnih mest stebrov“), medtem ko bodo ostala zemljišča tožnikov obremenjena le s koridorjem nadzemnega voda daljnovoda. Navedbe upravnega organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe pa so drugačne, saj (kot rečeno, ne da bi se za posamezne nepremičnine skliceval na konkretne določbe tekstualnega dela in dele grafičnega dela Uredbe) navaja, da je predvidena obremenitev s stebri na nepremičninah s parc. št. 7040 in 7045/2 k. o. ..., na nekaterih ostalih nepremičninah pa naj bi bile poleg koridorja tudi dostopne poti.
ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 2. ZGO-1B člen 127, 127/5. SPZ člen 213, 213/1, 219, 219/1.
Tožnik se sklicuje na dodatne podatke, da del zemljišča pomeni „površino ceste“ in da je del zemljiške parcele, na kateri leži gradbena parcela, tudi kmetijska površina. Vendar pa glede na opredelitve pojma stavbnega zemljišča oziroma gradbene parcele v zakonih in podzakonskih aktih ti podatki na opredelitev površine gradbene parcele ne vplivajo, saj je opredeljena s površino, ki je določena s prostorskim aktom in v skladu s tem opredeljena tudi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
ZBPP člen 11, 11/3, 14, 14/1, 14/2. ZUPJS člen 17. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje - kmetijska zemljišča
Vrednost kmetijskih in gozdnih zemljišč za odločitev ni pomembna, saj je tožena stranka v skladu s 6. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pravilno štela, da se v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne upoštevajo kmetijska in gozdna zemljišča, ki dajejo katastrski dohodek in se zato upoštevajo zgolj pri ugotavljanju prosilčevega dohodka. Tožnikovih kmetijskih in gozdnih zemljišč torej tožena stranka ni upoštevala pri izračunu tožnikovega premoženja, prav tako tudi ni upoštevala vrednosti stanovanjske hiše, kjer ima tožnik svoje stalno prebivališče.
SZ-1 člen 106. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1. ZUS-1 člen 68.
najemno razmerje po SZ - neprofitno najemno stanovanje - odpoved najemne pogodbe - ničnost upravne odločbe
Toženka mora kot lastnik neprofitnega stanovanja glede odpovedi najemne pogodbe postopati kot vsak drugi lastnik oziroma najemodajalec (ex iure gestionis in ne ex iure imperii), saj sodišče za drugačno razlago ne najde pravne podlage v določbah SZ-1, zato toženka nima pravne podlage za odpoved najemne pogodbe z upravno odločbo.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2. ZUS-1 člen 24, 24/1. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-b.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog - pravočasna vložitev tožbe - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - utemeljena nevarnost - nevarnost pobega - objektivni kriterij
Ob stanju stvari, ko tožnik kot prosilec za mednarodno zaščito ne pozna slovenskega jezika in s tem pravnega sistema države, v kateri je vložil prošnjo za mednarodno zaščito, in ni bil obveščen o možnosti, da zahteva brezplačno pravno pomoč in zastopanje v zvezi z vložitvijo pravnega sredstva, ni mogoče šteti, da je iz neopravičenega vzroka zamudil rok za tožbo. Zato je sodišče ugodilo njegovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in tožbo štelo za pravočasno.
Odreditev omejitve gibanja v primeru, ko je treba ugotoviti določena dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito in jih sicer ne bi bilo mogoče pridobiti, je dopustna le, če obstaja utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil. Zato je navedeni ukrep po presoji sodišča mogoče izreči le v primeru jasno izraženega namena tožeče stranke glede zapustitve Republike Slovenije, če tega ni, pa v primeru izpolnitve vnaprej določenih objektivnih kriterijev, ki opredeljujejo nevarnost pobega.
Objektivna merila, ki opredeljujejo obstoj nevarnosti pobega, morajo biti določena v jasni in splošni zavezujoči določbi, ki jo je mogoče nedvoumno izvajati in uporaba katere je predvidljiva.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 6, 6/2. ZUP člen 68, 68/1, 68/2.
Kot bistveno za odločitev se v tej zadevi pokaže vprašanje, ali se je projekt oziroma dejavnost, za katero se uveljavlja dodelitev finančne pomoči, začel izvajati preden je bila oddana vloga na javni poziv. Sodišče šteje, da je bila prodajna pogodba za predmetno vozilo po omenjeni ponudbi sklenjena 11. 7. 2017, ko je bila dana ara. Da bi bilo ob dani ari dogovorjeno kaj drugega, tožnik (ki ni predlagal zaslišanja oseb, ki so pri dogovorih sodelovale na strani prodajalca) ni uspel dokazati. To pa pomeni, da je bilo predmetno vozilo kupljeno pred oddajo vloge na javni poziv, oziroma da se je projekt oziroma dejavnost, ki je predmet zahtevka za finančno pomoč, začel izvajati pred predložitvijo zahtevka tožencu, in da torej pogoj za dodelitev finančne pomoči iz določb javnega poziva in Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ni izpolnjen.
ZKZ člen 2, 17, 19, 19/1, 20, 20/1, 23, 23/1. OZ člen 21, 21/1.
odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - solastnik - zloraba pravice - namen zakona - paketna prodaja - enotna cena - ponudba - sprejem ponudbe
V zvezi s prodajo nepremičnin v paketu je Vrhovno sodišče v sodbi št. X Ips 32/2018 z dne 8. 7. 2020 zavzelo stališče, da ob skupni prodaji kmetijskih in gozdnih zemljišč hkratna uporaba ZKZ in ZG ob odobritvi pravnega posla ne more uporabiti pretežnostnega načela, temveč se mora uporabiti norme, ki jih glede vrstnega reda predkupnih pravic predpisujeta tako ZKZ kot ZG. Na tej podlagi mora pristojna upravna enota ugotoviti, katera od oseb, ki so ob sprejemu ponudbe uveljavljale predkupno pravico, je na podlagi ZKZ upravičena do nakupa ponujenih kmetijskih zemljišč, in katera je na podlagi določb ZG upravičena do nakupa gozda iz paketne prodaje. Le če je upravičena oseba glede nakupa obeh vrst nepremičnin ista, je mogoče tak pravni posel odobriti. Tudi sledeč opisanemu načinu razlogovanja VSRS, je po presoji tukajšnjega sodišča v obravnavanem primeru, ko gre za paketno prodajo solastniških deležev prodajalke na več zemljiščih, določbe 23. člena ZKZ o predkupni pravici pravilno uporabiti tako, da je kot predkupnega upravičenca po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ treba šteti le tožnika kot tistega sprejemnika ponudbe, ki pogoje za predkupno upravičenje na teh podlagi izpolnjuje kot solastnik pri vseh nepremičninah, ki so predmet prodaje v paketu, in ne uspelega kupca, ki je solastnik zgolj petih zadevnih nepremičnin.
proizvodnja električne energije - električna energija - seznam upravičencev - prispevek - finančna podpora - obnova postopka
V fazi predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka, ne pa utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bodo ta v obnovljenem upravnem postopku tudi dokazana, vplivala na morebitno spremembo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - obseg brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - oblika brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Pravno svetovanje ne šteje zgolj za preučitev in ugotovitve dejanskega in pravnega položaja upravičenca, temveč mora biti izkazan tudi namen takšnega poučevanja, to pa je seznanitev in pomoč upravičenca pri obravnavanju konkretnih pravic oziroma upravičenj, ki jih lahko doseže s pravnimi sredstvi in drugimi vlogami v sodnih in drugih postopkih.
ZJU člen 65, 65/1, 65/1-4. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
javni natečaj - javni uslužbenci - izbira - izbirni postopek - nova dejstva in dokazi
Tožnik ugovarja, da postopek izbire ni bil skladen z razpisnimi pogoji, s čimer smiselno zatrjuje, da je prišlo do bistvenih kršitev javnega natečaja iz 4. točke prvega odstavka 65. člena ZJU.
Ker tožnik v tožbi ni obrazložil, zakaj dejstev, ki jih je navedel v tožbi, ni mogel uveljavljati že v pritožbenem postopku, sodišče le-teh v skladu z določbama tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 v upravnem sporu ni smelo upoštevati.
vpis na fakulteto - doktorat znanosti - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - dopolnitev vloge - rok za dopolnitev vloge - prekluzivni rok - zavrženje vloge
Prvostopenjski organ roka za dopolnitev vloge ne bi smel obravnavati kot prekluzivni rok, saj zamuda tega roka ne bi smela imeti škodljivih posledic za vložnika pod pogojem, da je vloga dopolnjena še pred izdajo akta, s katerim se odloči o vlogi. Rok iz prvega in drugega odstavka 67. člena ZUP ni prekluziven iz razloga, ker ne gre za zakonski procesni rok, saj ni predpisan z zakonom, ampak ga postavi uradna oseba, saj ga je možno na prošnjo stranke tudi podaljšati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Drugi odstavek 28. člena ZBPP sicer organu za brezplačno pravno pomoč omogoča, da določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči od zaprošene ali da dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike le delno, vendar pa le, če bo tudi s tem dosežen pričakovani rezultat.
sklep o prekinitvi postopka - procesni sklep - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o prekinitvi postopka je procesna odločitev, ki ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in hkrati ne sodi med sklepe iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Ker z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o glavni stvari, posledično ta ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu. Procesnemu sklepu zgolj zaradi morebitnih posledic, ki takemu sklepu šele sledijo, ni mogoče pripisati vsebine odločanja o pravici. Procesni akt je - in ostane - procesni akt. Definira ga njegov izrek, ki ima učinek zgolj na potek postopka.
denacionalizacija - ničnost upravne odločbe - pristojni organ
Ob uporabi tretjega odstavka 280. člena ZUP nedvomno izhaja, da je za izrek delne ničnosti delne odločbe Upravne enote Tržič pristojna Upravna enota Tržič, ki je obravnavano delno odločbo izdala in nikakor za to ni pristojna Upravna enota Ormož, ki je z izpodbijano odločbo razglasila delno ničnost obravnavane delne odločbe, ki jo je izdala Upravna enota Tržič.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazensko preiskovalna dejanja
Ker je tožnik obravnavan v postopku pred sodiščem, ki trenutno še poteka v fazi kazensko preiskovalnih dejanj, rezultat katerih se lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, je nedvomno v interesu pravičnosti, da mu je omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v tem postopku, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do poštenega sojenja.
Po presoji kriterijev 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah je tako treba zadeve, v zvezi s katerimi je vložena prošnja za dodelčitev brezplačne pravne pomoči, presojati razumno in z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec. To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje pa ni niti nepravično, niti nemoralno.
ZBPP člen 7. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do obrambe - preiskovalni postopek
Ker je tožeča stranka v postopku brezplačne pravne pomoči prosila za dodelitev le-te v kazensko-preiskovalnem postopku v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je zagrožena zaporna kazen, bi ji tako, upoštevajoč okoliščine in zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP, morala biti dodeljena brezplačna pravna pomoč, kolikor tožeča stranka izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni akt - zavrženje tožbe
Glede na določbo 2. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi dve obvestili IP in poziv IP, zoper katere je naperjena tožba, niso niti upravni akti niti kakšni drugi akti, ki bi se lahko izpodbijali v upravnem sporu. Noben od izpodbijanih dokumentov namreč ne vsebuje odločitve o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, kar je po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 pogoj za obravnavo akta v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev napotnice - rok - postopek izvršbe - izvršilni naslov - sklep o ugovoru - vročitev sklepa
Ker je v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova dodelitev brezplačne pravne pomoči zelo omejena, in sicer na fazo ugovornega postopka, s čimer se brezplačna pravna pomoč tudi izčrpa, in ker je posledica izvedbe naroka za obravnavanje ugovora dolžnika izdaja sklepa, je treba tudi v obravnavani zadevi šteti, da je storitev zastopanja na naroku končana takrat, ko je izvajalcu brezplačne pravne pomoč vročen ta sklep.
zavezanec za plačilo - uporaba materialnega prava - plačilo stroškov - potrebne prilagoditve - delovno mesto
Sredstva za prilagoditev delovnega mesta je prispevala občina. Lokalna skupnost je dolžna zagotavljati sredstva za investicije v osnovne šole, vgraditev dvigala pa nedvomno je taka investicija. Občina je zavezanka za plačilo tovrstnih stroškov, zato tožeča stranka ni upravičena do še enega zneska izplačila do drugega vira, to je od prvostopenjskega organa.
upravni spor - varstvo ustavnih pravic - izpodbijani akt - odločanje - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Zgolj pojasnitev, zakaj sta bili vlogi pred tem zavrnjeni, in predlog, kaj morata kandidatki storiti, da bosta vpisani na seznam, ne predstavlja odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi kogarkoli. Izpodbijati bi bilo možno kvečjemu akt zavrnitve vpisa, ki pa se ni zgodil z izpodbijanim mnenjem, ampak prej. Poleg tega bi akt zavrnitve lahko izpodbijali fizioterapevtki, na kateri se ta akt nanaša, in ne tožeča stranka. Tudi sam predlog, kaj morata kandidatki storiti, ni odločanje o čemerkoli, temveč zgolj predlog, kako je treba vlogi dopolniti. Dopis z dne 10. 2. 2020 torej ni akt odločevalske narave, zaradi česar tudi ne more biti predmet upravnega spora niti v rednem upravnem sporu niti v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic.
Izpodbijano dejanje - „neupoštevanja potrdil z dne 8. 4. 2018“, je bilo le razlog za zavrnitev vpisa, zavrnitev sama po sebi pa je odločevalski akt, ki pa se nanaša na zavrnjeni fizioterapevtki in ne na tožečo stranko.