lastninjenje - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice - lovska družina - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - revizija kot prepis pritožbe - zavrnitev revizije
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da je tožnica z dnem uveljavitve ZSKZ na spornih nepremičninah pridobila lastninsko pravico, saj sta nižji sodišči ugotovili, da so sporne nepremičnine v trenutku uveljavitve ZSKZ predstavljale kmetijska zemljišča in da toženka na njih takrat ni imela lastninske pravice, ampak je nepremičnine le uporabljala in z njimi upravljala v okviru družbene lastnine.
lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - lastninska (vindikacijska) tožba - pravica do posesti
Mestna občina je v IV. točki sklepa o določitvi športnih objektov občinskega pomena toženi zvezi športnih društev do pravnomočnosti odločitve o lastninjenju športnih objektov dovolila uporabo teh nepremičnin.
ZS člen 128. ZLNDL člen 1, 4, 5. ZUN člen 5 - 20, 21, 46. ZGO-1 člen 216, 217. SZ člen 190. ZVEtL člen 7, 30. ZVEtL-1 člen 43.
lastninjenje - lastninska pravica države - poslovni prostori sodišč - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravna praznina
Odločba pojasnjuje:
- lastninjenje poslovnih prostorov v t.i. sodnih stavbah,
- kriterije za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVetL in ZVetL-1, s poudarkom, da morata oba predpisa ob pravilni uporabi kriterijev, privesti do enega rezultata.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00022803
ZSKZ člen 14, 14/1, 14/4.
lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - družbena lastnina - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - odplačna pridobitev lastninske pravice - državna lastnina - lastnina občin
Pogoji za ex lege pridobitev lastninske pravice občine po Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SZKZ) so štirje: 1) da je šlo za kmetijska zemljišča; 2) da so bila ob uveljavitvi ZSKZ še v družbeni lastnini; 3) da ležijo na območju občine in 4) da so bila 6. aprila 1941 v lasti občine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZADRUGE
VS00021957
ZZad člen 34, 74. OZ člen 86, 86/1. ZLNDL člen 3.
lastninjenje po ZLNDL - družbena lastnina - pravica uporabe - ugotovitev lastninske pravice - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - aktivna legitimacija - singularni pravni naslednik - ničnost pogodb - premoženje zadrug - obseg obrazložitve odločbe višjega sodišča
V primeru, da zmotne uporabe materialnega prava ni, se višjemu sodišču do argumentov, ki jih je v zvezi z nasprotnim stališčem v postopku na prvi stopnji (ne pa tudi v pritožbi) podal pritožnik, ni treba opredeljevati (četudi je opredelitev do njih opustilo že prvostopenjsko sodišče).
Zgolj dejstvo, da sta kot podlaga za vpis lastninske pravice tožene stranke v zemljiško knjigo navedena 34. in 74. člen ZZad, za dejansko pridobitev lastninske pravice ne zadošča. Zemljiškoknjižni sklep Dn 511/2006, s katerim je bila ta v zemljiško knjigo vpisana, namreč ne pomeni meritorne odločbe o njeni lastninski pravici. Gre le za sklep, s katerim je bila izvedena z zakonom določena vknjižba, brez vsebinske presoje o tem, ali je nepremičnina, na kateri je bila do tedaj vknjižena družbena lastnina in pravica uporabe tožene stranke, tudi dejansko premoženje tožene stranke v smislu 74. člena ZZad.
Za pretvorbo pravice uporabe v lastninsko pravico je ključno, kdo je pravico uporabe dejansko imel in ne kdo je bil kot njen imetnik vpisan v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00021178
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZSKZ člen 14, 14/1. ZVGLD člen 55, 57. ZTLR člen 1, 11. ZSlaR člen 37, 37/1.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - društva - lovska družina - ribiška družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice - ustavnost določb ZSKZ - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00019978
ZLNDL člen 2, 3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zemljišče - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica (oziroma njen pravni prednik) na sporni nepremičnini ni pridobila lastninske pravice na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VS00020053
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5, 5/2.
predlog za dopustitev revizije - zadruga - družbena lastnina - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - lastninjenje premoženja zadrug - pridobitev lastninske pravice - odplačna pridobitev - višina nadomestila - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO
VS00019040
ZPP člen 8, 190, 214, 214/2, 347. ZLS člen 51b, 51b/3. ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76. URS člen 155. PZ člen 44, 44/2. ZL člen 5. SPZ člen 9.
dopuščena revizija - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - pridobitev lastninske pravice - pasivna legitimacija - ustanovitev nove občine - ustanovitev Občine Ankaran - skupno premoženje občin - nujno sosporništvo - odtujitev stvari med pravdo - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - domneva dobre vere - trditveno in dokazno breme - priznanje dejstev - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče s tem, ko je sprejelo zaključek, da tožena stranka ni prerekala, da so vtoževane nepremičnine bile potrebne za izvajanje gospodarske javne službe na področju pomorskih dejavnosti koprskega tovornega pristanišča (in to dejstvo štelo za priznano) kršilo pravilo iz 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP),
- ali je sodišče s tem, ko v konkretnem primeru ni ugotavljalo, ali na vtoževanih nepremičninah stojijo infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti oziroma zadev iz 68. člena in prvega odstavka 72. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS), zmotno uporabilo materialno pravo iz 76. člena ZGJS,
- ali je sodišče z zaključkom, da so se vtoževane nepremičnine uporabljale za izvajanje gospodarske javne službe državnega pomena, zmotno uporabilo materialno pravo, kršilo prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave RS in zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev 8. in 347. člena ZPP,
- ali je v konkretnem primeru podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave, ker se pritožbeno sodišče ni opredelilo do pritožbenih očitkov, da se dobra vera domneva in da tožeča stranka dejstev, ki bi to domnevo izpodbijala, v svojih vlogah ni navedla,
- ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je bila pasivna legitimacija tožene stranke ob vložitvi tožbe podana, čeprav iz odločbe Ustavnega sodišča Up-699/2012 izhaja, da je pravna subjektiviteta Občine Ankaran v času vložitve tožbe že obstajala,
- ali je sodišče pravilno uporabilo 190. člen ZPP, ko je štelo, da se ta uporablja tudi v situacijah iz tretjega odstavka 52.b člena Zakona o lokalnih skupnostih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO
VS00019041
ZLS člen 51b, 51b/3. ZGJS člen 76. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - pasivna legitimacija - ustanovitev nove občine - ustanovitev Občine Ankaran - skupno premoženje občin - razdelitev skupnega premoženja - dejanska raba nepremičnin - namenska raba
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je v primeru, ko (zgolj) na delu območja (posameznem naselju) neke občine nastane nova občina in prejšnja občina še vedno obstaja na preostalem območju, pravilna razlaga 51.b člena Zakona o lokalni samoupravi, da do razdelitve premoženja nastane režim skupnega premoženja na celotnem območju obeh občin ali zgolj na območju novo nastale občine?
2. Ali je za lastninjenje (premoženja) nepremičnin po 76. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) kakorkoli relevantna oziroma odločilna tudi dejanska raba nepremičnin?
3. Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta za lastninjenje po 76. členu ZGJS ugotavljali dejansko rabo nepremičnin, namesto da bi ugotavljali, ali nepremičnine spadajo v območje meje Luke Koper v obdobju 1992 - 1994 in so posledično namenjene potrebam koprskega tovornega pristanišča.
ZSpo člen 64, 64/1, 64/2. ZLNDL člen 3, 3/1. ZDru člen 37, 37/1.
družbena lastnina - lastninjenje po ZSpo - pravica do uporabe - športni objekt - športni objekt občinskega pomena - lastninjenje športnega objekta - namen uporabe nepremičnine - gostinski lokal
Nepremičnine, ki so bile v družbeni lastnini, na kateri je imelo pravico uporabe športno društvo, pa niso namenjene športni dejavnosti, se ne lastninijo po določbah Zakona o športu.
lastninjenje - lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - status zemljišča - javna cesta - javna infrastruktura - vodno zemljišče - pravica do uporabe - prenos pravice uporabe
Sama zaznamba cestišča ob tem, da nepremičnine nikoli niso bile (javne) prometne površine, ne more biti odločilna. Le površine, splošnega pomena za promet, je kot ceste opredeljeval 2. člen v tem času veljaven ZC.
Če nepremičine niso bile ceste ne vodno zemljišče v pomenu zakona, ovir za veljaven prenos pravice uporabe na tožnika ni bilo.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 2.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - neposredna posest - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - prodajna pogodba - funkcionalno zemljišče k stavbi - dobra vera - raziskovalna dolžnost - dobroverni kupec
Revizija se dopusti glede vprašanja, kaj zajema raziskovalna dolžnost kupca, kako ji kupec zadosti, da je dobroveren in kakšna je odgovornost zatrjevanega lastnika nepremičnine, ki od uveljavitve ZLNDL ne poskrbi za vpis svoje lastninske pravice, ki naj bi jo dobil na podlagi tega zakona, v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00016770
ZDen člen 1, 4. ZPP člen 13, 287. URS člen 2, 3, 3/2, 158.
razlastitev - odločba o podržavljenju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - predpisi o podržavljenju premoženja - načelo pravne države - protiustavnost zakona - načelo prirejenosti postopkov - vezanost na pravnomočno upravno odločbo - dokaz z zaslišanjem strank - pravica do sodelovanja v postopku - nasprotni dokaz - dokazovanje negativnega dejstva
Predpisi, na podlagi katerih je bilo izvedeno krivično podržavljenje, četudi so z vidika današnje ustavne ureditve globoko protiustavni, niso sami po sebi neveljavni ali izpodbojni ad infinitum. Zato pravnomočne odločbe o podržavljenju, če za njih novi predpisi ne določajo drugače, ne morejo biti predmet ponovnih preizkusov ustavnosti in zakonitosti.
Vsak nasprotni dokaz je po naravi stvari usmerjen zoper uspeh dokazovanja z glavnim dokazom. Pomeni prizadevanje ovreči to, kar z glavnim dokazom (trenutno) je ali (zelo verjetno) bo dokazano. Zato praviloma meri v dokazovanje neobstoja tistega, kar uspešno potrjuje glavni dokaz. Obrazložitev zavrnitve nasprotnega dokaza s tezo, da si prizadeva dokazati negativna dejstva (kar v podtekstu sporoča, da po pravilu negativa non sunt probanda za taka dejstva predlagatelj dokaza ne nosi dokaznega bremena), zato v resnici krši strankino pravico do predlaganja nasprotnih dokazov in s tem pravico do enakega varstva pravic. Posplošenje take teze bi privedlo do praktične ukinitve pravice do nasprotnega dokaza.
ZPVAS člen 4, 8, 8/5, 8/6. ZPVAS-C člen 2. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1.
podržavljenje premoženja agrarnih skupnosti - Odlok AVNOJ - vrnitev podržavljenega premoženja - vrnitev premoženja imetniku premoženjske pravice - agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - denacionalizacija
Agrarne skupnosti so premoženjske skupnosti, zato bi bila njihova ponovna vzpostavitev brez vračila premoženja brez smisla (četudi teoretično sicer mogoča). Ni videti razloga, zakaj bi se šesti odstavek 8. člena ZPVAS nanašal le na situacije, ki bi bile v praksi prej izjema kot pravilo, to je na situacije, ko bi (najmanj trije) upravičenci iz 4. člena ZPVAS (nekdanji člani, njihovi dediči ali pravni nasledniki), sklenili sporazum o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti brez lastnega namena zahtevati vračilo podržavljenega premoženja, a morda v pričakovanju, da bodo vračilo premoženja morebiti zahtevali kasneje včlanjeni upravičenci, nazadnje pa tudi slednji tega ne bi storili. Agrarna skupnost bi v tem primeru ostala mrtva črka na papirju - enako, kot če sploh ne bi bila ustanovljena - pravne posledice pa bi bile brez utemeljenega razloga različne. Če ne bi bila ustanovljena, bi se namreč za vračanje lastninske pravice glede nepremičnin uporabljal ZDen in če vračila (v rokih po ZDen) nihče ne bi zahteval, bi lastninsko stanje ostalo nespremenjeno. Če pa bi bila ustanovljena, a po ZPVAS nihče ne bi zahteval vračila premoženja, bi lastninsko pravico pridobila občina. Zato je treba pritrditi revizijski tezi, da je bil zakonodajalčev namen pri sprejemanju novele ZPVAS-C tak, da se premoženje prenese v last občine ne glede na to, ali je bila agrarna skupnost pred tem ponovno vzpostavljena ali ne.
družbena lastnina - lastninjenje po ZSpo - športni objekt občinskega pomena - lastninska pravica društev - lastninska pravica na stavbi - javni interes
Če je društvo imelo lastninsko pravico na zgrajenem objektu, ki je stal na nepremičnini v družbeni lastnini, je lastninjenje po določbah ZSpo izključeno.
ZSpo člen 64, 64/2. ZLNDL člen 1, 1/2. ZTLR člen 11, 11/2.
lastninska pravica na nepremičnini - lastninjenje - društvo - športni objekt - povezanost zemljišča in objekta - športni objekt občinskega pomena
Če je društvo imelo lastninsko pravico na zgrajenem objektu, ki je stal na nepremičnini v družbeni lastnini, je lastninjenje po določbah ZSpo izključeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00015961
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. ZLNDL člen 2, 3. SPZ člen 92.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje nepremičnin - pravica uporabe - izvenknjižni prenos pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženčev predlog za dopustitev revizije zavrnilo.