zaseg predmetov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Predmeti, ki se morajo odvzeti, se na podlagi 220. člena ZKP zasežejo tudi takrat, ko jih tisti, ki take predmete ima, sam izroči organom za notranje zadeve.
odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost šole - opravljanje nadzorstva
Sodišče prve in druge stopnje sta pravilno izhajali iz prvega odstavka 154. člena ZOR, ki določa, da je dolžan povrniti škodo tisti, ki jo povzroči, razen če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Ker je bil poškodovan otrok 3. razreda osnovne šole v času, ko je bil pod nadzorstvom šole, je tudi pravilno izhajalo iz 167. člena ZOR in je ugotavljalo:
- če so v šoli opravljali nadzorstvo na tak način, kot so bili dolžni; in
- če bi nastala škoda tudi pri skrbnem nadzorstvu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21086
KZ (1977) člen 251, 251/1, 251/3. KZJ člen 14.ZKP člen 371, 371/1-11, 424, 424/1.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - ogrožanje javnega prometa - nezavestna malomarnost - bistvena kršitev določba kazenskega postopka - nasprotje v izreku - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti
V izreku obsodilne sodbe glede kaznivega dejanja po 4. odstavku 255. člena KZ-77 v zvezi s 3. in 1. odstavkom 251. člena KZ-77 ni nasprotja pri opisu nezavestne malomarnosti, s tem ko je navedeno, da bi se obsojenec ob ostalih ugotovljenih okoliščinah zaradi pomanjkanja vozniških izkušenj moral in mogel zavedati, da s premajhno pozornostjo na dogajanje na vozišču lahko ogrozi druge udeležence v prometu.
Ker se po določbi 1. odstavka 424. člena ZKP pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se vložnik sklicuje v svoji zahtevi, sklicevanje na pritožbene navedbe glede kršitve kazenskega zakona ne zadostuje.
zahteva za varstvo zakonitosti - zapuščina brez dedičev - kaduciteta - izročitev zapuščine občini
Občine so do sprejema novega zakona o dedovanju edine upravičenke za prevzem zapuščine brez dedičev. Ukinitev družbene lastnine nima vpliva na njihovo pravno osebnost in na sposobnost pridobivanja premoženja vseh vrst.
Izvedenčeva dolžnost iz 2. odstavka 260. člena ZPP (1977), da mora vselej obrazložiti svoje mnenje, je zrcalna pravici strank in sodišča, da mnenje pregledajo, analizirajo in po potrebi zahtevajo dopolnitev. Tako kot ostale dokaze mora sodišče oceniti tudi izvedensko mnenje. Pomanjkljivega izvedenskega mnenja ne more upoštevati. Če dopolnitev zaradi smrti izvedenca ni več mogoča, je treba postaviti mnogo izvedencev.
Tožnik je svoj zahtevek znižal na znesek, ki ga je ugotovil prvi izvedenec. Zato ni hotel plačati predujema za novega izvedenca. Pri tem je prezrl, da prvega izvedenskega mnenja zaradi pomanjkljivosti ni mogoče oceniti. Na podlagi takega izvedenskega mnenja ni uspel dokazati niti višine znižanega tožbenega zahtevka. Zato je bilo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka pravilo o dokaznem bremenu pravilno uporabljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06090
ZOR člen 154, 154/1, 200, 206, 206/1, 367, 376, 376/1, 422. ZJO (1986) člen 11, 12, 73, 74, 97, 97/2.URS člen 34, 35, 39, 39/1. ZPP (1977) člen 12, 12/1, 12/3, 200.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - višina denarne odškodnine - sosporništvo - varstvo osebnostnih pravic - razžalitev v tisku - predhodno vprašanje - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - javna glasila - identično vprašanje - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - odgovornost novinarja - odgovornost izdajatelja časopisa
Delo novinarja in izdajatelja časopisa, v katerem novinar objavlja, se presojata po dveh različnih pravnih temeljih. Novinar je odgovoren po 11. in 12. členu ZJO v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZOR, izdajatelj časopisa pa po 73. in 74. členu ZJO, prav tako v zvezi s 154. členom ZOR.
Začetek teka zastaralnega roka za odškodninski zahtevek zoper njiju je lahko različen. Odvisen je od trenutka, ko je oškodovanec izvedel za vsakega od njiju (prvi odstavek 376. člena ZOR).
dopustnost sodnega varstva po 3. odstavku 1. člena ZUS - pogoji
Odločba o odmeri davka od premoženja je upravna odločba, zoper katero je zagotovljeno sodno varstvo že po 2. odstavku 1. člena ZUS. Tudi to sodno varstvo je v razmerju do 3. odstavka 1. člena ZUS drugo sodno varstvo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21089
KZ člen 220, 220/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - zloraba zaupanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščina, ali so bila nakazila klubu opravljena avgusta 1993 ali avgusta 1994, je dejansko vprašanje, ki ga po 2. odstavku 420. člena ZKP ni mogoče uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti. Navedeno pa ne vpliva na pravilnost pravne opredelitve ugotovljenega dejanskega stanja, saj so vsi elementi očitanega kaznivega dejanja po 1. odstavku 220. člena KZ, in sicer protipravno razpolaganje s klubskim premoženjem in pri tem zadržanje zneska 1.025.000,00 SIT, pravilno pravno opredeljeni kot kaznivo dejanje zlorabe zaupanja po citiranem členu KZ.
denacionalizacija nepremičnine - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - obseg povračila - davek na dohodek od premoženja
ZDen v 72. členu predvideva nadomestilo za izgubo koristi, ki bi jih dosegla upravičenka, če bi sama uporabljala ali upravljala nepremičnino. Tožnica uveljavlja svoj zahtevek samo za obdobje od vložitve zahteve za denacionalizacijo pred upravnim organom, do pravnomočne odločitve in dejanske vrnitve nepremičnine. V tem času je tožena stranka oddajala poslovni prostor brez ustreznega pravnega naslova, zato mora vrniti tožnici to, kar je dejansko prejela.
Iz odločbe v zadevi II Ips 218/97, ki jo navaja revidentka in ki je objavljena v Zbirki civilnih odločb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije iz leta 1998, GV, Založba, št. 65, str. 357 res izhaja, da bi morala zavezanka vrniti tisto, kar je iztržila za najemnino, zmanjšano za odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih morala plačevati od takih prejemkov, ter za stroške upravljanja in vzdrževanja nepremičnine. Plačilo davka določa Zakon o dohodnini (ZDoh, Ur. l. št. 71/93 s kasnejšimi novelami), po katerem je treba plačevati davek iz dohodkov iz premoženja v primeru, ko je dohodek dosežen z oddajanjem premoženja v najem. Toda sodišči prve in druge stopnje sta v konkretnem primeru ugotovili, da je tožena stranka prejemala najemnino v čistem znesku, ker sta po pogodbah najemnika plačevala davke od najemnine in stroške v zvezi z uporabo poslovnih prostorov (električna energija, vodarina, komunalne storitve, telefon in podobno), pri čemer tožena stranka ni izkazala lastnih stroškov v zvezi z obratovanjem in vzdrževanjem stavbe. Za tak primer ni mogoče uporabiti 67. člena ZDoh, ki omogoča odbitek normiranih stroškov v višini 40 % od najemnine, ker zakonodajalec v prvem odstavku tega člena omogoča odbitek normiranih stroškov samo v primeru, če jih plačuje lastnik oz. najemodajalec sam. Ker jih v obravnavanem primeru ni plačevala tožena stranka, ni upravičena do njihove povrnitve in mora tožnici plačati vso najemnino, ki jo je prejemala v vtoževanem obdobju. Sklicevanje tožene stranke na ZDoh pa ni utemeljeno tudi zato, ker določila zakona, da se plačuje davek le od 60 % najemnine, velja za plačilo davkov in ne za matematični izračun, na podlagi katerega bi si najemodajalka upravičeno zaračunala koristi.
pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - sklep o podaljšanju pripora
Če je v sklepu o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice dostavek, da se pripor podaljša "do konca glavne obravnave", je ta v nasprotju z 2. odstavkom 207. člena ZKP in posledica nepravilnega tolmačenja 1. odstavka citiranega člena. Senat mora namreč po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor, in izdati sklep, s katerim pripor podaljša ali odpravi.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik izpodbija dokazno oceno o tem, da je pri obtožencu podan priporni razlog begosumnosti, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
ZD člen 117, 121, 121/1, 121/2.ZPP člen 367, 367/2, 367/3-1, 377.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - dovoljenost revizije - spremenjene razmere - izročilna pogodba - spor o preživljanju
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju (v tem primeru izročilna pogodba za "slučaj smrti") se stranki dogovorita o odplačnem prenosu premoženja zaradi preživljanja. Ker je preživljanje bistven sestavni del pogodbe, je sodna praksa zahtevke iz takšne pogodbe glede pogojev za dovoljenost revizije izenačila z drugimi preživninskimi zahtevki (1. točka 3. odstavka 376. člena).
Preživljalec vlaganj v nepremičnino, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne more brez soglasja tožnice (preživljanke), pobotati s svojo obveznostjo, da tožnico preživlja. Ne bi bilo v skladu z namenom pogodbe, če preživljalec preživljancu razen bivalnega prostora ne bi več nudil nobene protidajatve za prevzeto premoženje.
ZUS člen 28, 29, 29/2. ZST člen 13.ZDen člen 71, 71/1.
nepopolna tožba - posamični akt
V tožbi, s katero se izpodbija posamični akt in predlaga njegova odprava zaradi posega v ustavne pravice, je potrebno navesti akt, ki se izpodbija in ga priložiti tožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ODZ
VS06083
ZTLR člen 21, 41.ZPP člen 367, 374, 377.ZOR člen 12, 18. ODZ paragraf 1500.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - pridobitni način - dobra vera - vpis pravice v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - konkurenca pravnih naslovov - publicitetno načelo - načelo zakonitosti
Pravno pravilo 1500 ODZ ne ureja konkurence pravnih naslovov domnevnih lastnikov glede na pravno moč (zakon, pogodba). Gre za določbo zemljiškoknjižnega prava, ki izpeljuje publicitetno načelo in načelo zakonitosti vpisa v zemljiško knjigo. Namen teh dveh načel je varstvo pravnega prometa. Čeprav je bila lastninska pravica pridobljena na originaren način in prej kot lastninska pravica na derivativen način, ima slednja zaradi vpisa v zemljiško knjigo prednost.
Čeprav ZTLR pri derivativni pridobitvi lastninske pravice dobre vere ne omenja, je ta ena od predpostavk za zakonitost vpisa.
Šteje se, da se tisto, kar je vpisano v zemljiško knjigo, tudi resnično in popolno. Zato se tudi dobra vera tistega, ki je vpisan, domneva, in mora tisti, ki trdi nasprotno, to dokazati.
Obligacijskopravna načela ravnanja v pravnem prometu so kot splošna pravna načela poštenega ravnanja uporabna tudi v stvarnopravnih oziroma zemljiškoknjižnih razmerjih, nimajo pa prednosti pred načeli s tega področja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zatrjevanjem, da obsojencu ni mogoče očitati direktnega naklepa, da njegovo ravnanje ni bilo posebej motivirano in da je bil vsakič prepričan, da bo svojo obveznost lahko izpolnil, zagovorniki uveljavljajo razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
uporaba svojega jezika v kazenskem postopku - priča - nedovoljen dokaz
Sodba se ne opira na nedovoljene dokaze, ker sta bili priči pred zaslišanjem poučeni o pravici do prevajanja in sta izjavili, da slovenski jezik razumeta in se pravici do tolmača odpovedujeta.