V obravnavani zadevi je bistveno, kdaj je tožeča stranka oglase in spletno stran dala v objavo, predvsem ali je gradivo, ki je bilo predmet računov, morda bilo predhodno že odobreno in ponovna odobritev ni smiselna.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - načelo pravnomočnosti odločbe
Stroški, ki temeljijo na računih R1 in R2, so bili nesporno predmet preverjanja v postopku, ki se je v obravnavanem primeru končal s pravnomočno odločbo o pravici do sredstev z dne 2. 7. 2013. Izpodbijana odločba, ki je navedene stroške opredelila kot neupravičene, ne da bi upoštevala to dejstvo, zato temelji na nepravilni uporabi določb glede pogojev za izplačilo in razlagi četrtega odstavka 56. člena ZKme-1 ter posledično kršitvi 158. člena Ustave.
SZ člen 87, 87/2. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4, 279/2.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - ničnost odločbe - ničnostni razlogi - zahteva stranke
Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, predpisanem z zakonom in ne z naknadno izdajo dodatnega posamičnega upravnega akta, kot je bilo storjeno v konkretnem primeru s tem, da je bila izpodbijana Druga odločba naknadno izdana brez podlage v zakonu.
Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi toženka morala navesti dejanske razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, ne pa zgolj v obliki vezanega besedila ponoviti smiselno enake vsebine, kot je navedena že v preglednici s številom točk, npr. pri številčno močnem merilu 1 zgolj, da predlagani projekt dosega "zadovoljivo" kakovost, je manj izviren ter sorazmerno aktualen in komunikativen. Namreč vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju bi bilo treba konkretizirano obrazložiti ter jasno navesti, za katerega od meril javnega razpisa se navedeno nanaša. Tožnik ima prav, da skope opisne navedbe („zadovoljiva kakovost“, „manj izviren“, itd.) v ničemer ne pojasnjujejo, kateri so bili vsebinski razlogi, ki so strokovno komisijo vodili do podelitve določenega števila točk. Ob tako pomanjkljivi obrazložitvi, ki ni razdelana po posameznih kriterijih iz izpodbijane odločbe, ne izhaja vzročna zveza, ki bi pojasnila dodeljeno število točk – 321. Tožnik ima torej prav, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka, 7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP.
Sodišče se tako ne spušča v presojo pravilnosti strokovne presoje izpolnjevanja kriterijev, dane s strani komisije. Ocenjevanje vlog, prispelih na Javni razpis, je v izključni pristojnosti komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki ustreznega področja. Sodišče presoja le, ali je komisija svojo oceno ustrezno utemeljila in pri tem upoštevala vsa ključna dejstva, kot jih določa Javni razpis, in ali je pri obravnavi vloge upoštevala vsa merila - kriterije iz Javnega razpisa ter ravnala po predpisanem postopku.
javni razpis - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - neprofitno stanovanje - primerno stanovanje - invalid - posebni ugotovitveni postopek
Ne organ ne tožena stranka nista izvedla posebnega ugotovitvenega postopka, kjer bi glede na tožnikovo invalidnost I. kategorije in njegovo gibalno omejenost organ preveril, ali je tožniku namenjeno stanovanje primerno za človeka s takšno gibalno omejitvijo, kot jo ima tožnik in v katerem bi lahko tožnik podal tako dejstva kot dokaze v zvezi z zatrjevanimi okoliščinami njegove invalidnosti v zvezi z dodeljenim stanovanjem. Tako organ kot tožena stranka sta za tožnikovo invalidnost vedela med upravnim postopkom.
Tožena stranka je štela, da je tožnik prepozno uveljavljal dejstvo invalidnosti in nemožnosti dostopa do stanovanja, glede katerega mu pred dodelitvijo ni bilo omogočeno, da bi si ga ogledal oziroma ni bil zaslišan glede primernosti dodeljenega stanovanja glede na poznano okoliščino invalidnosti.
Financiranje po posameznih postavkah (od kod se torej pokrijejo celotni potni stroški in stroški tehnike ter katere postavke dejansko so-financira tožena stranka), v vsebinskem in finančnem delu ni usklajeno. Glede na to je prijava tožeče stranke po kriteriju 17 - kakovost zasnove upravičenih stroškov pravilno ocenjena z 0 točkami.
ZJF člen 106i, 106i/1, 106i/1-4. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 219, 219/1, 219/1-4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kriteriji za ocenjevanje vlog - točkovanje vloge - obrazloženost odločbe
Toženka je v razlogih izpodbijanega sklepa pri vsakem merilu in podmerilu navedla, koliko točk prejme tožnica, kakšno je maksimalno število točk, pa je prav tako razvidno iz sklepa in sledi razpisni dokumentaciji. Dejstvo, da je točke treba razbrati iz tabele in da niso opisane v besednem delu sklepa, na njegovo zakonitost ne more vplivati. Tožbeni ugovor, da je obrazložitev nerazumljiva in kontradiktorna in da iz sklepa ni mogoče razbrati, zakaj je tožnica prejela manj točk, tako ne drži. Toženka je ustrezno pojasnila, zakaj je bila tožnica pri posameznem merilu ocenjena z manjšim številom točk od možnega števila. Pri tem se je v celoti držala meril in pojasnil, kaj bo pri posameznih merilih ocenjevala.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - uporaba materialnega prava - namembnost objekta - dejanska raba
Toženka je pravilno izhajala iz odločbe UE Domžale, da objekt, v katerega namerava vlagati tožnica, ni dvostanovanjska stavba, kot je zahteval javni poziv. Tožnica nepravilno razlaga določbe GZ in ZGO-1, ko meni, da se odločba UE Domžale ne nanaša na ugotavljanje, ali je predmetna stavba stanovanjska, temveč zgolj potrjuje, da ima gradbeno in uporabno dovoljenje. Iz četrtega odstavka 3. člena GZ izhaja, da se objekti glede na namen uporabe razvrščajo v klasifikacijo vrst objektov CC-SI, ki jo predpiše vlada. Vprašanje namena uporabe objekta je vprašanje iz področja gradbene zakonodaje, namen uporabe objekta določi gradbeno dovoljenje. Točka 36. tretjega odstavka 3. člena GZ določa, da je sprememba namembnosti sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, rekonstrukcijo ali prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije objektov. Prvi odstavek 4. člena GZ pa, da je tudi za spremembo namembnosti objekta treba imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje. Ker je UE Domžale morala ob pravilni uporabi 118. člena GZ ugotoviti namembnost objekta pred 31. 12. 1967 ter da se po tem datumu namembnost ni spremenila do odločanja, bi tožnica lahko spremenila namembnost objekta (v dvostanovanjsko stavbo) le z gradbenim dovoljenjem in le taka sprememba bi zadostila pogoju javnega poziva.
SZ-1 člen 87, 87/5, 87/6, 87/7. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3, 18, 21, 23.
javni razpisi - neprofitno stanovanje - oddaja neprofitnega stanovanja v najem
Tožena stranka se je strinjala, da je tožnik izkazal obstoj prvega pogoja (kronično obolenje zgornjih dihal ali astma), ni pa izkazal drugega pogoja (da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje, v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago, ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le–to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu). Stališče tožene stranke je pravilno. Iz 2. strani zapisnika je sicer razvidno, da gre za objekt v slabšem gradbenem stanju in da je potrebna celovita prenova. Vendar pa iz izvedenčevega mnenja na 7. strani zapisnika ni razviden obstoj vlage v stanovanju, v katerem je tožnik označil, da prebiva (mansardno, podstrešno stanovanje). Njeno navzočnost je izvedenec namreč ugotovil le v kletnem ali pritličnem stanovanju.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem določa, da si lahko najemodajalci stanovanjske razmere udeležencev razpisa ogledajo v komisiji (drugi odstavek 22. člena Pravilnika), kar je zgolj možnost in ne pravilo. Tožena stranka je to določbo konkretizirala v točki 7. Javnega razpisa tako, da je določila, da se bo ogled opravil nenapovedano le pri tistih prosilcih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali zadostno število točk glede na število razpisanih stanovanj. Ker tožnik ni zbral zadostnega števila točk, tožena stranka ni bila dolžna opraviti ogleda.
Tožnik ni upravičen niti do točk v zvezi s kategorijo 3.1.3. Upravičenost po tej točkovalni kategoriji namreč izpolnjujejo prosilci, pri katerih neprimerna površina na družinskega člana znaša od 8 do 12 m2. Iz tožnikove opredelitve velikosti celotne stanovanjske enote v „Opisu stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer“ (II. točka vloge) in v „Stanovanjskih razmerah“ (III. točka vloge) pa je razvidno, da presega navedeno stanovanjsko površino, saj je označil, da znaša 13,69 m2.
Skladno z navodili je tožnik označil točkovalno kategorijo 1.10., zaradi česar tožena stranka ni imela podlage za priznanje točk v zvezi s kategorijo 1.1. „Brezdomec, uporabnik barake“. Poleg tega je pravilno upoštevala tudi navedeno tožnikovo opredelitev stanovanjskih okoliščin v „Opisu stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer“ (II. točka vloge) in v „Stanovanjskih razmerah“ (III. točka vloge), ki že po naravi stvari izključujejo upravičenost do točk pod postavko 1.1. Nenazadnje pa je tožnik drugačne trditve v zvezi s stanovanjskimi okoliščinami podal šele v tožbi (da na naslovu ... ni prebival, ampak je imel tam le prijavljeno stalno prebivališče), kar glede na določbe tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto, ki je sodišče pri svoji odločitvi ne more upoštevati.
V postopkih javnega razpisa je treba upoštevati, da gre za poseben postopek, pri katerem je bistvenega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, kar pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do vseh udeležencev postopka, ki med seboj tekmujejo. Gre za javnopravno stvar in ne za odločanje o tožnikovi pravici. Tožnik torej ob določenih, vnaprej predpisanih in izpolnjenih pogojih nima pravice do najema neprofitnega stanovanja, ampak so do tega upravičeni tisti prosilci, ki po opravljenem točkovanju zberejo največje število točk. Točkovanje se mora opraviti na podlagi dokumentov in meril, ki so za vse predpisana enako in se morajo za vse udeležence enako uporabljati, v interesu udeležencev pa je, da se postopek razpisa tudi čim hitreje zaključi.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2016) člen 31, 101. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dokončni upravni akt - izčrpanje pravnih sredstev - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je vložila tožbo, še preden je bilo o zahtevku za preverjanje sklepa odločeno (oz. še preden je bil zahtevek za preverjanje sklepa sploh vložen), kar pomeni, da pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu niso izpolnjeni.
ZJF člen 106h, 106h/2. ZUP člen 214. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 4.
Kadar postopek vodi ena oseba, odloči pa druga, se podpišeta obe oziroma kadar ista uradna oseba vodi postopek in v njem odloča, se ta podpiše kot uradna oseba, ki je v zadevi odločila. Podpis odločujočega je za odločbo konstitutiven, zato je odločba brez takega podpisa odločba brez pravnega učinka, neobstoječa.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoj - pogoji za dodelitev sredstev
Skupna vrednost vlog, ki so dosegle minimalne kriteriji iz meril 1, 2 in 3 in so bile zato ocenjevane po vseh štirih merilih, je presegla razpoložljiva sredstva na sklopu A, zaradi česar so v poštev za sofinanciranje prišle le vloge z najvišjim doseženem številom točk po vseh štirih merilih, in sicer je bilo treba doseči vsah 68 točk, ima tako podlago v določbah Javnega razpisa. Tožnica zato zmotno uveljavlja, da bi toženka morala enakomerno razdeliti sredstva med vse vlagatelje, ki so dosegli minimalne pogoje, saj (kot rečeno) za to ni pravne podlage.
ZKme-1 člen 54, 54/1, 54/4. Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 104, 104/3.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - sprememba obveznosti - podaljšanje roka
Razumevanje pomena določbe četrtega odstavka 54. člena ZKme-1 dopolnjuje besedna razlaga tretjega odstavka 104. člena Uredbe o izvajanju ukrepa Naložbe v osnovna sredstva ter podukrepa Podpora za naložbe gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 - 2020.
Podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti in vložitev zahtevka za izplačilo do največ 12 mesecev iz Uredbe se namreč nanaša samo na en zahtevek, ki ga ni mogoče podaljšati za več kot 12 mesecev, seveda ob upoštevanju datuma zaključka naložbe določenega v Javnem razpisu. Navedeno pomeni, da ima tožeča stranka pravico do vložitve največ dveh zahtevkov za spremembo obveznosti, določene v odločbi o pravici do sredstev, vsak zahtevek pa je časovno omejen z določbo tretjega odstavka 104. člena Uredbe.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja le število točk, s katerimi je bila ocenjena vloga tožeče stranke, zakaj je bila ocenjena s prav takšnim številom točk in ne višjim ali nižjim, pa iz obrazložitve ni razvidno. Glede na to presoja sodišča, ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča.
javni razpis - občinska štipendija za nadarjene dijake in študente - točkovanje dosežkov - merila za ocenjevanje vlog - obrazložitev
Niti iz Pravilnika, objavljenega Javnega razpisa ali točkovnika oz. Kriterijev za ocenjevanje ne izhaja, da bi bilo za pridobitev štipendije na podlagi spornega Javnega razpisa treba doseči 59 točk. Merila in kriteriji za izbiro morajo biti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka Javnega razpisa natančno določeni, tako zaradi načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, kot tudi zaradi načela transparentnosti (preglednosti) oziroma javnosti. V obravnavani zadevi bi komisija lahko določila podrobnejše kriterije za dodelitev štipendij, vendar pa bi morali biti ti kriteriji objavljeni hkrati z Javnim razpisom, da bi bili lahko upoštevni.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 100, 100/1, 100/1-4. ZUP člen 138.
Ugotovitev, ali je izpolnjen pogoj, da vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis nima neporavnanih davčnih obveznosti do države, je vezana na ugotovitev, za kakšno vrsto obveznosti v primeru evidentiranega dolga gre in nadaljnjo presojo, ali dolg iz naslova neporavnanih prispevkov za socialno varnost predstavlja davčno obveznost do države. V konkretni zadevi se ta pogoj ne nanaša na prispevke za socialno varnost, zato bi moral upravni organ pred izdajo izpodbijane odločbe ugotoviti vir oziroma vrsto dolgovane obveznosti.
ZUP člen 214. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 12.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - izpolnjevanje razpisnih pogojev - obrazložitev akta
Sodišče poudarja, da je sodna presoja ''pravilnosti'' oziroma primernosti ocene strokovne komisije zadržana (kot pravilno navaja tudi sam tožnik), saj že po naravi stvari ocena meril ne omogoča izključno objektivnega vrednotenja. Bistveno za presojo pa je, da je iz obrazložitve jasno razvidno, koliko točk je komisija pri vsakem merilu dodelila tožniku, pri čemer mora v tem primeru biti vsaka posamezna ocena (oziroma dodeljeno število točk) po posameznih merilih obrazložena, tako da jo sodišče lahko preizkusi.
ZŠpo-1 člen 27, 27/4. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obseg sodne presoje - kriteriji za ocenjevanje vlog - točkovanje vloge - obrazložitev odločbe
Pri postopku javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev gre za poseben postopek, v katerem je ključnega pomena, da so vsi, ki so se prijavili na razpis, enako obravnavani in da se onemogoči vsaka arbitrarnost pri odločanju. Po presoji sodišča obrazložitev prvostopenjskega organa in toženke ni argumentirana in ne zadosti standardu obrazložitve odločbe iz prvega odstavka 214. člena ZUP. V njej namreč niso navedeni konkretni razlogi in okoliščine za oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju oziroma merilu, določenem v Odloku in v besedilu Javnega razpisa, na podlagi katerih je organ prve stopnje oziroma z njene strani imenovana Komisija ocenila, v kolikšni meri prijavljeni program izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev oziroma meril za posamezno področje sofinanciranja.