ZJP člen 106b. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ocenjevanje vloge - sestava strokovne komisije - strokovna komisija
Podatki o ocenjevalcih vloge morajo biti za stranke javni in dostopni. Stranke morajo imeti možnost, da se z njimi seznanijo in preverijo, ali je organ, ki je v postopku odločal, spoštoval določbe, ki določajo formalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ocenjevalci. Če je na strokovnost ocenjevalca še mogoče sklepati iz njegovih navedb na ocenjevalnem listu, pa se o objektivnosti in nepristranskosti ni mogoče prepričati drugače, kot da se izve, kdo je ocenjevalec. Le tako ima stranka možnost, da preveri, ali morda ne obstajajo okoliščine, ki kažejo na dvom o nepristranskosti in objektivnosti ocenjevalca.
Tožena stranka mora že zaradi načela enakega obravnavanja oziroma načela transparentnosti prijaviteljem omogočiti, da preverijo in se prepričajo, da je njihovo vlogo res ocenjevala strokovno usposobljena oseba, ter da je svojo oceno podala objektivno in nepristransko.
javni razpis - razpisni pogoj - število zaposlenih delavcev
Tožnik ne more uspeti z argumentom, da bi morala tudi toženka pri določitvi kriterijev razvrstitve podjetij po velikosti uporabiti ravno merila, ki jih v 55. členu določa ZGD-1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - vloga - dopolnitev vloge - pooblaščena oseba - obrazloženost
Kolikor tožena stranka meni, da formalna dopolnitev vloge ni dopustna, mora v sklepu navesti ustrezno pravno podlago za takšno odločitev, kar v obravnavanem primeru ni podano.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - upravičeni stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do izjave
Razlogi v izpodbijani odločbi o tem, da ker ima vsaka fizična oseba skladno z ZDDV-1 v Republiki Sloveniji možnost povračila DDV, se znesek DDV šteje kot neupravičen strošek, so materialnopravno napačni. ZDDV-1 v 63. členu določa, da ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. To pomeni, da gre za pravico davčnega zavezanca, ki jo ta lahko uveljavlja, lahko pa je tudi ne. Dejstvo, da je ne uveljavlja, pa davčnemu zavezancu ne more iti v škodo pri uveljavljanju DDV-ja kot upravičenega stroška na javnem razpisu.
javni poziv - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - obrazložitev odločbe
34.a člen ZPOP-1, na katerega se sklicuje tožena stranka v odgovoru na tožbo, ne izključuje uporabe določb ZUP. Tretji odstavek 34.a člena ZPOP-1 dopušča spremembo vloge do odločitve o dodelitvi sredstev, zato bi bilo nekonsistentno, da bi zakon dopuščal vsebinsko spremembo vloge, medtem ko bi bila formalna pomanjkljivost izvzeta. Kolikor je tožena stranka štela, da je obravnavana vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, bi morala tožena stranka v skladu z določbami prvega odstavka 67. člena ZUP od tožnika v roku petih delovnih dni zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi, in ji določiti rok, v katerem mora vlogo popraviti. Ker tožena stranka ni ravnala tako, s tem tožeči stranki ni omogočila, da bi popravila oziroma dopolnila vlogo, ki bi se, če bi bile pomanjkljivosti pravilno odpravljene, na podlagi petega odstavka 68. člena ZUP lahko štela za pravočasno in popolno vlogo, o kateri bi tožena stranka mogla meritorno odločati.
javni poziv - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi nepopolnega predloga
Tretji odstavek 34.a člena ZPOP-1 določa, da je vlogo vlagatelja na Javni poziv mogoče spremeniti. Navedeno določilo predstavlja celo možnost vsebinske spremembe vloge, zaradi česar je morebitna formalna odprava pomanjkljivosti toliko bolj razumljiva. Če namreč tožena stranka meni, da se pri izvedbi postopka Javnega poziva zaradi četrtega odstavka 34.a člena ZPOP-1 (ki določa katere člene ZPOP-1 se pri postopku Javnega poziva uporablja) ne uporablja ostalih določil ZPOP-1, pa navedeni člen ne izključuje uporabe splošnih določil postopka po ZUP, katerega smiselno uporabo priznava tudi sama tožena stranka.
ZPDZC-1 člen 23, 23/1, 23/1-1. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2018) člen 5. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 33.
sofinanciranje iz javnih sredstev - subvencioniranje delovnih mest - javno povabilo - prekršek - globa
Do dne odločanja Zavoda o ponudbi tožnice oziroma do dne izdaje izpodbijanega obvestila, je minilo že več kot šest mesecev od pravnomočnosti navedene odločbe o prekršku. Glede na navedeno je pravilno stališče tožnice, da je Zavod v času odločanja o ponudbi, v EDNR ne bi smel voditi. Tožnica je v času odločanja o ponudbi izpolnjevala vse ostale pogoje iz 6. točke javnega povabila, kar navsezadnje izhaja že iz samega izpodbijanega obvestila. Iz navedenega jasno izhaja, da je izpodbijano obvestilo oziroma v njem vsebovana odločitev o ne sprejemu ponudbe tožnice nepravilna in nezakonita. Zavod bi ponudbo tožnice moral sprejeti in izdati obvestilo o sprejemu ponudbe tožnice ter v nadaljevanju postopati skladno z določbami javnega povabila.
Iz izpodbijanega sklepa v ničemer ne izhaja, zakaj je bila tožnikova vloga po spornem (pod)merilu kljub temu ocenjena z (zgolj) 8, ne pa z vsemi možnimi (10) točami. Če bi bilo mogoče sklepati, da je razlog za tako oceno v dodatnem zapisu v obrazložitvi ocene, da bi bilo glede na velikost regije smiselno, da bi prijavitelj vključil več občin, med drugim tudi Mestno Občino Ljubljana, pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa v ničemer ne izhaja, kako naj bi bil navedeni zapis povezan s kriteriji za ocenjevanje po spornem merilu oziroma s katerim od kriterijev naj bi bil povezan, kot tudi ne utemeljitev, kako je upoštevanje tega zapisa (oziroma kriterija) konkretno vplivalo na oceno tožnikove vloge po spornem podmerilu (zakaj je bila ta ocenjena z 8, ne pa z več ali manj točkami). Izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na ocenjevanje tožnikove vloge, tako ni mogoče preizkusiti.
Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti interesov so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno pa lahko poda, samo kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
Sodišče lahko v upravnem sporu presoja le skladnost javnega razpisa z zakonom in jo torej presoja glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov in javnih povabil, zaradi česar upravnim organom pušča določeno polje proste presoje. Kljub navedenemu pa mora biti sklep, izdan v postopku Javnega razpisa ustrezno obrazložen, v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, na način, da ga je mogoče preizkusiti s strani sodišča, saj gre v tem primeru za javno pravno stvar iz 4. člena ZUP.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijska zemljišča - pomoč mladim kmetom
Zgolj iz tega, da je bila tožnica v času, ko je bila nosilka kmetijskega gospodarstva za pašno skupnost, pooblaščena tudi za vlaganje zbirnih vlog in prejemanje sredstev, ni mogoče sklepati, da je imela nadzor nad upravljanjem in vodenjem kmetijskega gospodarstva, niti da je sredstva prejemala za svoj račun, torej kot upravljalka kmetijskega gospodarstva.
javni razpis - javni poziv - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - podpis vloge - pooblaščena oseba - zavrženje vloge
Vloga tožeče stranke ni bila popolna, saj je ni podpisala zakonita zastopnica (ena od direktoric) tožeče stranke. Presoja tožene stranke, da je bila vloga tožeče stranke nepopolna, je zato pravilna in na podlagi te ugotovitve tudi sprejeta pravilna odločitev, da se vloga tožeče stranke zavrže, ne da bi se tožečo stranko pred tem pozivalo k dopolnitvi vloge.
Javni razpis je natančno opredelil, kako mora biti označena ovojnica, prav tako so bile vnaprej določene sankcije za primer, če vlagatelj ne bo ravnal v skladu s tako določenimi navodili, kar med strankama ni sporno, kot tudi ne, da ovojnica s tožničino vlogo teh pogojev ni izpolnjevala, kar je imelo za posledico, da je bila odprta že v glavni pisarni. Kolikor bi torej toženka v tožničinem primeru zaradi osebnih okoliščin, ki jih opisuje, ravnala drugače, bi kršila načelo enake obravnave prijavljenih.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da se je toženka opredelila le do podatkov o delovnih izkušnjah, navedenih v življenjepisu koordinatorke v rubriki z naslovom Delovne izkušnje, ne pa do življenjepisa kot celote in s tem, do navedb v drugih rubrikah, torej tudi v rubriki z naslovom Strokovne kompetence. Ker se torej toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila do koordinatorkinega življenjepisa kot celote, odločbe ni mogoče preizkusiti.
ZKme-1 člen 42, 42/2, 56. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti člen 1, 53, 53/6. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 2, 4, 5.
kmetijstvo - ukrep programa razvoja podeželja - podpora za promocijo vina - upravičeni stroški - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - pogoji za odobritev sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - odprava odločbe organa prve stopnje
Tožnici se ne očita, da je dejavnosti izvedla v drugačni obliki, kot so bile dovoljene, pač pa da dokumentirano in verodostojno ni izkazala, da je dejavnosti dejansko izvedla, kar samo po sebi pomeni kršitev določb za zadevo relevantnih predpisov in njihovega namena.
Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru. Sodišče ugotavlja, da izpodbijano obvestilo takih sestavin nima.
Da je zagotovljeno enako obravnavanje vseh prijaviteljev, morajo biti vse vloge ocenjene z uporabo vnaprej določenih meril in po postopku, ki ga določa javni razpis, prav tako pa je treba zagotoviti, da so ocenjevalci oziroma strokovnjaki res strokovno usposobljeni za obravnavano tehnično področje, in da ocenjujejo vloge objektivno in nepristransko. Podatki o ocenjevalcih so za stranke javni in dostopni. Stranke morajo imeti možnost, da se z njimi seznanijo in preverijo, ali je tožena stranka spoštovala zakonsko določilo.
Če želi prijavitelj preveriti strokovno usposobljenost ocenjevalca in nepristranskost, mu mora biti to omogočeno. Če je na strokovnost ocenjevalca še možno sklepati iz njegovih navedb na ocenjevalnem listu, pa se o objektivnosti in nepristranskosti ni mogoče prepričati drugače, kot da se izve, kdo je ocenjevalec. Le tako ima stranka možnost, da preveri, ali morda ne obstajajo okoliščine, ki kažejo dvom o nepristranskosti in objektivnosti ocenjevalca. Tožena stranka bi tožeči stranki zato morala razkriti imena in priimke ocenjevalcev njene vloge. S tem, ko tega ni storila, je onemogočila preverjanje njenega izbora strokovnjakov. Ker tožena stranka sama izbere oziroma imenuje strokovnjake, ki bodo v postopku javnega razpisa ocenjevali vloge, ne omogoča pa strankam in sodišču preverjanja ustreznosti postopka imenovanja in strokovnosti imenovanih oseb, je njeno ravnanje netransparentno in arbitrarno ter posledično nezakonito.
sofinanciranje iz javnih sredstev - program aktivne politike zaposlovanja - obrazložitev akta
Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru. Izpodbijano obvestilo takih sestavin nima. V njem je namreč zgolj navedeno dejstvo, da ponudnik ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih z javnim povabilom, in sicer pogoja nekršenja pogodbenih obveznosti v zadnjih 24 mesecih, pri tem pa obvestilo ne konkretizira na kakšen način, kdaj in kako je bila kršitev ugotovljena in iz katerega akta, zapisnika ali odločbe navedena ugotovitev komisije izhaja.
ZUTD člen 47, 47/2, 47/3, 47/4. URS člen 153, 153/4.
javna dela - obvestilo o nesprejemu ponudbe - obrazložitev akta - podružnica - sposobnost biti pravdna stranka
Pri Javnem povabilu gre za postopek, podoben postopkom javnih razpisov. V teh postopkih je bistveno, da se zagotovi pravica do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so oddali svoje vloge.
Javni razpisi oz. pozivi so namenjeni obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu oz. pozivu navedenih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve.
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana (2017) člen 2, 4, 4/2. ZVO-1 člen 24.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - obnovljivi viri energije - pogoji za dodelitev sredstev
Subvencij za vgradnjo sodobnih kurilnih naprav na biomaso in toplotnih črpalk ne bo mogoče dobiti na območju, ki bo skladno s občinskimi akti predvideno za daljinsko ogrevanje ali uporabo zemeljskega plina. S podano omejitvijo sta očitno tako izdajatelj Odloka o načrtu za kakovosti zraka na območju Mestne občine Ljubljana, kot tudi izdajatelj Javnega poziva zasledovala cilj, da bi do nepovratnih finančnih spodbud v večji meri prišli tisti upravičenci, ki nimajo možnosti priklopa na daljinsko ogrevanje oziroma zemeljski plin in so zato za ogrevanje še vedno prisiljeni uporabljati načine, pri katerih se v ozračje spuščajo delci PM10. Kot izhaja iz Odloka je namreč namen te omejitve zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci PM10, in sicer na način, da bodo do nepovratnih finančnih spodbud za toplotne črpalke v čim večjem obsegu upravičeni tisti upravičenci, ki nimajo možnosti priklopa na daljinsko ogrevanje ali zemeljski plin in zato za ogrevanje še vedno uporabljajo ogrevalne naprave, ki obremenjujejo zrak, oziroma na način, da se upravičence, ki imajo možnost priklopa na daljinsko ogrevanje ter zemeljski plin, spodbudi k priklopu na te sisteme.