Uredba o prostorskem redu Slovenije (2004) člen 5, 5-11, 89, 89/1, 89/2, 89/4. GZ člen 39, 39/5, 43, 43/1, 43/1-6. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB2) (2009) člen 6, 6/5, 6/2, 6/3, 6/9, 9, 9/1, 11, 11/1, 17, 32b.
izdaja gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradbena meja - mnenje občine - samostojen objekt - pravica graditi
Za tožbeno stališče, da regulacijska linija ne more biti všteta v skupno površino gradbene parcele, ker ni namenjena za gradnjo, ni podlage ne v zakonu ne v Odloku o PUP. Odlok o PUP primerjave ne omejuje glede na vrsto objekta ali območje urejanja, temveč se osredotoča na primerjavo nameravane gradnje s sosednjimi objekti oziroma s podobo (celotnega) naselja. Določba 17. člena Odloka o PUP ne daje podlage za primerjavo nameravane gradnje zgolj z objekti v isti ureditveni enoti oziroma istem območju namenskih rab, ampak se tam določeni okviri za primerjavo nanašajo na naselje, zaselek oziroma sosednje objekte. Prostorski red daje pojmu gradbene meje vsebino, ki se izrecno nanaša na oblikovanje podobe naselja, kar smiselno izključuje vpliv te regulacijske črte na podzemne etaže objektov. Organ v obravnavanem primeru na mnenja občine ni vezan, saj zakon kaj takega izrecno ne določa. Pri presoji izpolnjevanja pogoja iz 6. točke prvega odstavka 43. člena GZ upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja upošteva vpis lastninske pravice na relevantnih nepremičninah oziroma se omeji na ugotavljanje, ali je stranka, ki zahteva izdajo gradbenega dovoljenja, uspela predložiti katero od v zakonu naštetih dokazil po 3. točki drugega odstavka 35. člena GZ, če v zemljiški knjigi nima vpisane lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah, na katerih se bo izvajala gradnja.
GZ člen 117, 117/2, 117/2-1. SZ-1 člen 3, 3/3. SPZ člen 67, 67/5.
gradbeno dovoljenje - legalizacija - objekt daljšega obstoja - dvojček - nadzidava objekta - pravica graditi - poseg v skupne dele - soglasje lastnika sosednjega zemljišča
Pravno odločilno je, da je stena, po kateri poteka parcelna meja, zgrajena kot skupna stena k objektoma tožnikov in stranke z interesom. V tak skupen konstrukcijski element, ki sega na obe zemljiški parceli, zato že po naravi stvari ni mogoče posegati brez soglasja lastnika sosednje parcele.
Obrazložitev izpodbijane odločbe nima razlogov o ugotovljenem dejanskem stanju, niti razlogov o tem, kateri dokazi so bili odločilni za sprejetje odločitve, prav tako tudi nima razlogov, zakaj je dejansko stanje narekovalo takšno odločitev, čeprav bi bilo to za presojo njene zakonitosti, nujno ter gre za bistveno pomanjkljivost odločbe.
gradbeno dovoljenje - dopolnilna gradnja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijanje občinskega odloka - prostorski akti - ista upravna zadeva
155. člen Odloka o OPN Bled ni posamični akt po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1, saj neposredno na podlagi OPN gradnja ni mogoča, pri čemer niti okoliščina, da so v OPN navedene parcelne številke, ne pomeni, da predpis ureja posamična razmerja, saj je s tem zgolj določeno območje, na katerem veljajo konkretni prostorski izvedbeni pogoji.
Vloga stranke z interesom za izdajo gradbenega dovoljenja je bila vložena na podlagi Odloka o OPN Bled, medtem ko je bila prejšnja vloga stranke z interesom vložena in obravnavana na podlagi Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (Odlok o PUP). Na drugačno presojo ne more vplivati zatrjevanje tožnice, da gre še vedno za enak objekt, zgrajen na istem zemljišču, katerega namembnost ne bi smela biti spremenjena na način, kot je bila, in je bil zato Odlok o PUP razveljavljen iz tega razloga. Še vedno gre namreč za drugo pravno podlago - Odlok o OPN Bled.
ZGO-1 člen 3, 3a, 3a/1, 8, 21, 21/1, 21/1-12.1. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6. ZUP člen 238, 238/3.
ukrep gradbenega inšpektorja - enostaven objekt - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Prvostopenjski organ objekta očitno ni štel za prefabrikat, zato mu tega v pozivih tožnikom ali v izpodbijani odločbi ni bilo treba posebej utemeljevati, ravno tako pa tožnikov ni bil dolžan pozivati na predložitev kakršnihkoli dokazil, ki bi se nanašala na takšno naravo spornega objekta. To pa seveda ne pomeni, da tožnika takšnih dokazil nista mogla predložiti sama. Ker sta bila z ugotovitvami in naziranji prvostopenjskega organa v postopku seznanjena, sta namreč imela možnost tudi, da še pred izdajo izpodbijane odločbe navajata dejstva in predlagata dokaze, s katerimi bi utemeljevala, da so ugotovitve in naziranja prvostopenjskega organa pomanjkljivi ali napačni. Še pred izdajo izpodbijane odločbe bi tako lahko uveljavljala in dokazovala tudi, da gre pri predmetnem objektu za t.im. prefabrikat in s tem v smislu za izjemo po drugem odstavku 6. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Ker s tem povezanih dejstev v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika nista navajala, tega pa tudi nista z ničemer obrazložila ali opravičila, v skladu z določbo tretjega odstavka 238. člena ZUP takšnih, novih dejstev kot pritožbenih razlogov v postopku pred toženko ni bilo mogoče upoštevati, v skladu z določbo 52. člena ZUS-1 pa jih ne more upoštevati niti sodišče.
izdaja gradbenega dovoljenja - zahteva za vstop v postopek - stranski udeleženec - rok za priglasitev udeležbe
Prvi odstavek 38. člena GZ se nanaša le na osebe, ki so bile k priglasitvi udeležbe osebno vabljene (prvi odstavek 37. člena GZ). V primeru zgolj javne objave vabila (tretji odstavek 37. člena GZ) pa je treba upoštevati določbo četrtega odstavka 143. člena ZUP, skladno s katero lahko oseba, ki jo je organ povabil k udeležbi, pa te ne priglasi v z vabilom določenem roku, priglasi udeležbo v skladu s 142. členom ZUP (torej na podlagi zahteve za vstop v postopek).
Tožnik je bil trikrat pozvan, da se o ugotovitvah prvostopenjskega organa izjavi. Vsakič mu je bil posredovan zapisnik o inšpekcijskem nadzoru oziroma o kontrolnem pregledu, ki se je vršil pred pozivom, iz teh zapisnikov pa izhajajo za ta primer relevantne ugotovitve oziroma okoliščine: opis objekta/ov, z njihovimi dimenzijami, lokacijo, nazadnje tudi s pravno opredelitvijo, da gre za manj zahteven objekt. Hkrati je bil tožnik vsakič pozvan, da organu sporoči, ali ima za objekt pridobljeno ustrezno upravno oziroma gradbeno dovoljenje. Po oceni sodišča je bil tožnik tako nedvomno seznanjen z ugotovitvami upravnega postopka, z za ta postopek relevantnimi dejstvi in okoliščinami, kot tudi z uspehom svojega dokazovanja.
Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 19, 19/2, 29, 29/2. GZ člen 43, 43/1, 43/1-8, 116, 116/4, 116/4-4, 117, 117/2.
V primeru legalizacije obstoječega objekta je investitor v enakem pravnem položaju kot investitor nove gradnje, za katero je vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja in je zato zavezan k plačilu komunalnega prispevka.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenje - obnova upravnega postopka stranski udeleženec - zavrženje predloga za obnovo postopka - rok za obnovo postopka - začetek teka roka za obnovo postopka - verjetno izkazana dejstva
Od stranskega udeleženca ni mogoče zahtevati, da vloži predlog za obnovo postopka, dokler se ne seznani s konkretnimi okoliščinami do te mere, da lahko s stopnjo verjetnosti ugotovi, da gre za poseg v njegove pravne koristi. To pa pomeni, da začne subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka na tej podlagi teči takrat, ko je stranski udeleženec s tem seznanjen, te okoliščine pa je treba izkazati s stopnjo verjetnosti.
Iz navedenih razlogov sodišče odstopa od drugačnih stališč v sodni praksi (npr. sodba I U 1768/2013 z dne 6. 3. 2014), iz katerih izhaja, da je za začetek teka roka odločilen dan, ko se je predlagatelj obnove seznanil s tem, da je bila odločba izdana, in ne dan, ko je bil seznanjen z njeno vsebino.
izdaja gradbenega dovoljenja - stroški postopka - akcesorni zahtevek - napačna uporaba materialnega prava
Odločitev o stroških, ki je predmet izpodbijanega sklepa, je akcesorna odločitvi o glavni stvari in deli njeno pravno usodo, z odpravo odločbe o glavni stvari je tako odpadla tudi podlaga oziroma temelj za izdajo izpodbijanega sklepa.
GZ člen 42, 42/1, 42/2, 43, 43/1. ZUP člen 114, 114/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje mejaša - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - stroški upravnega postopka
Iz poziva na dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja izhaja le zahteva za predložitev soglasja, ne pa obrazložitev dejanskega stanja zadeve, ki sporno predložitev soglasja zahteva. Organ je glede na navedeno kršil pravila postopka - obveznost obrazložitve, zakaj terja dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, kar vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
Organ je odločil, da je investitor dolžan plačati stroške pravnega zastopanja svojega pooblaščenca, za kar pa ni podlage v prvem odstavku 114. člena ZUP.
Legalizacija objekta oziroma pridobitev gradbenega dovoljenja za obravnavani objekt ni vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti zadeve, tj. ali so v zadevi podani pogoji za izrek ukrepa gradbenega inšpektorja. Bistveno je bilo namreč vprašanje, ali je objekt v času izdaje izpodbijane odločbe brez ustreznega gradbenega dovoljenja, kar je bil in je še. Če bo tožnik gradbeno dovoljenje pridobil, bo lahko pri pristojnem inšpekcijskem organu sprožil ustrezne postopke za zaključek inšpekcijskega postopka. Že na prvi pogled pa tudi ne gre za primer(e) iz 148. člena ZUP, kjer bi bila prekinitev postopka obvezna.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 12, 12-2, 24, 91. ZUP člen 196, 196/1, 237, 237/2, 237/2-7.
Tožniki so s svojimi ugovori in predloženimi strokovnimi mnenji v upravnem postopku zbudili dvom v jasnost in popolnost oziroma pravilnost podanih izvedenskih mnenj, zato bi upravni organ moral postopati skladno z 196. členom ZUP in dokazovanje s postavljenima izvedencema dopolniti. V zvezi z ugovorom, da je ugotovitev vseh odmikov od sosednjih parcel ob upoštevanju 24. člena OPN MOL ID napačna, izpodbijana odločba nima razlogov, niti nanj vsebinsko ni odgovoril organ druge stopnje v pritožbeni odločbi. Zato izpodbijane odločbe v zvezi s pritožbeno odločbo v tem delu ni mogoče preizkusiti.
pooblaščeni inženir - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - izpolnjevanje pogojev - mirovanje - začasno in občasno delo - upokojitev
Sodišče se strinja z razlago organov obeh stopenj, da tožnik glede na nesporno ugotovitev, da je polno upokojen, ne zadosti pogoju iz določbe tretjega odstavka 5. člena ZAID o stalnem in trajnem opravljanju poklicnih nalog pooblaščenega inženirja.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - status stranskega udeleženca - pravni interes za sodelovanje v postopku - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - prekinitev teka roka - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka za pritožbo
Oseba, ki si prizadeva za priznanje statusa stranskega udeleženca, mora za priznanje tega statusa konkretizirano navajati, v čem naj bi predvidena gradnja posegla v njen pravni položaj. Brez konkretnih navedb o vplivih nameravane gradnje namreč upravni organ ne more presoditi, ali je izkazan pravni interes za udeležbo v tujem upravnem postopku (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 1359/2018).
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pomožni objekt - gradbeno dovoljenje - lokacijsko dovoljenje - odločba o priglasitvi del - ustavitev gradnje - odstranitev objekta
Tribuna za gledalce ob nogometnem igrišču, zgrajena na način in v gabaritih iz izreka izpodbijane odločbe, ni pomožni objekt po določbah odlokov o določitvi pomožnih objektov v Občini Domžale, ki so veljali v času gradnje in vse do uveljavitve ZGO-1, saj tak objekt ne pomeni opreme parkov, otroških igrišč, rekreacijskih ter podobnih površin in objektov.
objekt daljšega obstoja - gradbeno dovoljenje - legalizacija - oporni zid - vzdrževalna dela - rekonstrukcija
Izdaja dovoljenja za obejkt daljšega objekt daljšega obstoja predstavlja izjemo od sicer splošne ureditve pridobitve gradbenega dovoljenja, kar zahteva restriktivno razlago pogojev za njegovo izdajo. Ker so bili posegi na opornem zidu, ki ne pomenijo vzdrževalnih del, nedvomno izvedeni po 1. 1. 1998, to pomeni, da za izdajo dovovljenja za objekt daljšega obstoja po 147. členu GZ ni bil izpolnjen zahtevani pogoj, da je bil objekt v celoti zgrajen pred 1. 1. 1998 in od tega datuma obstaja v enakem obsegu na istem mestu.
Inšpekcijski nadzor se nanaša na gradnjo objekta za skladiščenje različnih frakcij na zemljišču. Za slednjo je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jo sodišče obravnava. Inšpekcijski ukrep izda inšpektor v inšpekcijskem postopku nadzora in je v konkretnem primeru ugotovil nelegalno gradnjo. Slednje ne pomeni, da tožeča stranka za navedeno gradnjo ne more pridobiti veljavnega gradbenega dovoljenja, če izpolnjuje zakonske pogoje, ki se ugotavljajo v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja v zvezi z vlogo investitorja.
Tožnik z navedbo o postavitvi dveh točkovnih temeljev v avgustu 2014 ne more uspeti. Gre namreč za pritožbeno novoto, za katero tožnik v pritožbenem postopku ni pojasnil, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji (drugi odstavek 146. in tretji odstavek 238. člena ZUP). Res je drugostopenjski organ te navedbe tožnika tudi vsebinsko obravnaval (in jih zavrnil kot neutemeljene oziroma neizkazane), kar pa ne pomeni, da za pritožbene novote ne gre, in jih organ zato ni bil dolžan obravnavati. Posledično jih ne more obravnavati tudi sodišče.
ZGO-1 člen 71, 71/1, 71/1-1, 73, 73/1, 80, 80/1, 80/3, 82. Pravilnik o gradbiščih (2008) člen 8, 8/1.
gradbeno dovoljenje - veljavnost gradbenega dovoljenja - začetek gradnje
Sodišče nima pomislekov, da v pričujoči zadevi posek drevja in grmičevja ni začetek gradnje v pomenu ZGO-1. Na to kažejo sledeča dejstva. Tožeča stranka ni ne zakoličila objekta, kar je sicer samostojna geodetska storitev, ki jo je treba opraviti pred začetkom gradnje (prvi in tretji odstavek 80. člena ZGO-1), niti ni označila gradbišča s tablo, kar je bil zakonski pogoj za začetek izvajanja del (tretji odstavek 82. člena ZGO-1 in prvi odstavek 8. člena Pravilnika o gradbiščih). Gradbišča tudi ni ogradila in zavarovala po načrtu organizacije gradbišča, kar bi morala storiti pred začetkom del (prvi odstavek 8. člena Pravilnika).