gradbeno dovoljenje - vloga za legalizacijo gradnje - pravno pomembna dejstva - obrazložena pisna odredba
Investitor lahko (razen v primeru enostavnih objektov) gradi le na podlagi gradbenega dovoljenja, za katerega tožnika priznavata, da ni bilo pridobljeno. Sama vloga za legalnost gradbenih posegov, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, ne zadostuje. Zato dejstvo, da je bila vloga vložena, ni pravno pomembno, prav tako pa tudi ni relevanten razlog, zakaj gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno. Glede na to toženka teh dejstev ni bila dolžna ugotavljati in se do teh navedb ni bila dolžna opredeliti.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - nameravana gradnja - izjava stranke
Po presoji sodišča bi že prvostopenjski organ moral pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti, ali je, (ne) glede na zgoraj navedeno, drugo predloženo tožnikovo soglasje mogoče šteti kot pisno strinjanje z nameravano gradnjo, ki ustreza zahtevam iz prvega odstavka 39. člena GZ. Povedano drugače, preveriti bi moral, ali je tožnik podal pisno strinjanje z nameravano gradnjo tudi po dopolnjeni dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja, ali pa utemeljiti, da se dopolnjena dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja prav v ničemer, kar bi lahko bilo kakorkoli pomembno z vidika tožnikovega položaja, ne razlikuje od osnovne DGD in da je tožnikova izjava o strinjanju z njo verodostojna ter ima vse zahtevane oblične sestavine, ter vse to tudi konkretno obrazložiti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - etažna lastnina - poseg v skupne dele - poseg v konstrukcijo objekta - soglasje etažnih lastnikov
V obravnavanem primeru, ko tožnikov poseg zadeva tudi temelje objekta, gre nesporno za razpolaganje s celotno stvarjo (temelji so skupni gradbeni element - konstrukcijski element stavbe), zato je organ njegov poseg pravilno opredelil kot posel, ki presega okvir rednega upravljanja. Glede na ugotovitve v izvedeniškem mnenju, ki jih potrjuje tudi Načrt arhitekture, bo tožnikova rekonstrukcija posegla tako v zidove kot temelje obstoječega objekta, zato tožnik protispisno navaja, da ne gre za poseg v skupne dele. Upravna organa sta glede na navedeno pravilno uporabila določbe SPZ in na podlagi navedenih določb zaključila, da tožnik ni izkazal pravice graditi po šesti točki prvega odstavka 66. člena ZGO-1, saj ni predložil soglasij v zahtevanem obsegu.
ZUS-1 člen 32, 36, 36/1, 36/1-4. ZUstS člen 21, 21/3, 24.
odlok - splošni pravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - splošni akt - pravni interes - ustavno sodišče - zavrženje tožbe - začasna odredba - procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe - vložena tožba - vsebinsko obravnavanje tožbe - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Iz vsebine določbe izhaja, da gre za splošno in abstraktno pravno normo, ki ne učinkuje neposredno in le v enem konkretnem življenjskem primeru oziroma zgolj na določen ali določljiv krog oseb, pač pa predstavlja (le) normativno podlago za nadaljnje (upravno) odločanje. Zadevna določba Odloka o spremembi zazidalnega načrta Lucija I. nima pravne narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, ki je javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, oziroma akta, ki neposredno posega v pravni položaj osebe in v ta namen ni treba izdati posebnega upravnega akta. Iz določb 157. člena Ustave RS in 4. člena ZUS-1 izhaja, da sodno varstvo v obliki (subsidiarnega) upravnega spora zoper splošne akte ter dejanja, ki niso usmerjena prav proti posamezniku s ciljem spremeniti njegovega pravnega položaja, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, ni dopustno, saj je Upravnemu sodišču v skladu s 157. členom Ustave RS v okviru varstva ustavnosti in zakonitosti zaupan zgolj nadzor nad zakonitostjo posamičnih aktov in dejanj. Tožnica tako v upravnem sporu ni upravičena do sodnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, do kršitve katerih naj bi prišlo v postopku nastajanja splošnega akta, z dejanskim oziroma formalnim zadrž(ev)anjem njegove objave ter ponovnim odločanjem o sprejemu tega akta na podlagi določbe petega odstavka 33. člena ZLS.
Obstoj vložene tožbe je procesna predpostavka za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, kar izhaja iz določbe 32. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče je že večkrat sprejelo stališče, da je vložena tožba, s katero se zahteva sodno varstvo v upravnem sporu, predpostavka za odločanje o začasni odredbi, pod nadaljnjim pogojem, da so za vsebinsko obravnavanje tožbe izpolnjene procesne predpostavke (da je tožba pravočasna, popolna in razumljiva in izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje, da lahko uspešno prestane predhodni preizkus). Če tožba in s tem upravni spor nista dopustna, ni dopustno vsebinsko obravnavati niti predloga za izdajo začasne odredbe. Zavržena tožba torej predstavlja procesno oviro za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi in njeno morebitno izdajo.
Za izdajo dovoljenja za gradnjo oziroma dovoljenja za objekt daljšega obstoja mora biti pravica graditi na predpisan način izkazana v času izdaje odločbe o tem. Če ne gre za v zemljiški knjigi vpisano lastninsko pravico ali pa drugo stvarno pravico, ki daje pravico graditi na tuji nepremičnini, mora biti za izkaz pravice graditi predložena listina, ki je lahko podlaga za vpis takšne pravice v zemljiško knjigo (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 16/2022 z dne 14. 12. 2022).
domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po ZGO-1 - etažni lastnik - aktivna legitimacija etažnih lastnikov
V primeru, da ne gre za izključno lastninsko pravico enega subjekta na objektu, temveč za etažno lastnino, po mnenju sodišča določbe 118. člena GZ o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za objekt na zahtevo stranke ni mogoče razlagati v pomenu, ki je rezultat uporabe zgolj jezikovne metode, da je v postopku nujna oziroma potrebna udeležba le enega etažnega lastnika kot aktivne stranke. Taka razlaga 118. člena GZ bi bila - glede na več lastnikov objekta - formalnologično protislovna, in nepravilna tudi ob upoštevanju njihovih stvarnopravnih upravičenj po zakonu, torej ji ne pritrjujeta niti logična niti sistematična metoda. Prav tako po mnenju sodišča taki razlagi določbe 118. člena GZ, upoštevaje njen namen, da zgolj uredi poenostavljen postopek pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenja za objekt daljšega obstoja, nasprotuje tudi namenska metoda razlage.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - disciplinski postopek - disciplinski ukrepi - začasni izbris iz imenika pooblaščenih inženirjev - malomarnost - pomanjkljiva obrazložitev
Toženka v obrazložitvni sploh ni konkretizirala disciplinske kršitve, ki se očita tožniku, saj ni navedla, koliko kreditnih točk je v okviru obveznosti stalnega poklicnega usposabljanja dosegel v letu 2019, niti se ni opredelila do tega, zakaj je tožnik pri očitanemu ravnanju ravnal iz malomarnosti. Obrazložitev, ki ne vsebuje konkretiziranih razlogov, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali takšno odločitev, ni zadostna, saj ne omogoča materialnopravnega preizkusa.
V obravnavanem primeru gre za enostanovanjsko stavbo, zato je šteti, da gre za stavbo, ki ima le en del (skladno z opredelitvijo pojma stavbe in dela stavbe), kar pomeni, da balkona ni mogoče opredeliti za posamezni del stavbe, ki bi se ga lahko samostojno pravno urejalo. Ob takšnem stanju stvari, ko posamezni prostor stavbe nima narave dela stavbe, ki bi se lahko samostojno pravno urejal, pa ni mogoče govoriti o spremembi namembnosti dela objekta.
spor o lastninski pravici - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - izdaja gradbenega dovoljenja
Vprašanje, ali je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ali je lastnik kdo drug, ki naj bi to postal ex lege, ni predhodno vprašanje, brez rešitve katerega organ ne bi mogel odločiti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ker torej spor o lastninski pravici na zemljišču predvidene gradnje ni predhodno vprašanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, tudi okoliščina, da je pred pristojnim sodiščem v teku pravda za razrešitev tega spora, ni razlog za prekinitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Po določbah 147. člena ZUP namreč upravni organ lahko upravni postopek prekine le, če gre za predhodno vprašanje, brez rešitve katerega v postopku ne more odločiti. Lastninski spor, pa kot že rečeno, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja nima take narave.
Pravico udeleževati se postopka ima tudi oseba, ki izkaže pravni interes.Tožnik (stranski udeleženec) lahko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja uveljavlja le ugovore, ki se nanašajo na njegove pravice in pravne koristi ter so vezane na njegovo/e nepremičnino/e v razmerju do nameravane gradnje in njenih vplivov. Ugovore, ki jih tožnik (stranski udeleženec) uveljavlja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in ki se nanašajo na razlastitveni postopek sodišče v tem upravnem sporu ne presoja.
gradbeno dovoljenje - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge - sprememba namembnosti - uskladitev podatkov z dejanskim stanjem v naravi
Tožnica ni izkazala pravice graditi, saj v danem osem dnevnem roku za dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ni dopolnila skladno z določbo 3. točke drugega odstavka 35. člena GZ, ker nesporno ni predložila ene izmed v tej določbi naštetih listin, ki bi nadomestile vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo do celote.
Tožnica je v svoji prošnji natančno navedla razloge, zaradi katerih pomanjkljivosti (predložitve soglasja solastnika oziroma sodne odločbe, ki bi soglasje nadomestila) ne more predložiti v danem osem dnevnem roku ter podala predlog za podaljšanje roka "za najmanj tri mesece". Organ bi moral presoditi, ali je predlagano podaljšanje v interesu pravilnega vodenja postopka, česar pa ni storil, temveč je zgolj navedel, da bo tožnica v primeru, da bo sodišče njenemu predlogu ugodilo, lahko ponovno vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja.
Upravni organ je torej nepravilno uporabil tretji odstavek 99. člena ZUP, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
gradbeno dovoljenje - legalizacija - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - trditveno in dokazno breme - presoja dokazov
Upravni organ je v ugotovitvenem postopku dolžan presojati izpolnjevanje zahtevanih pogojev za izdajo pozitivne odločbe po 197. členu ZGO-1 glede na vsebino zahteve in tam podane navedbe ter tej priložene oziroma predlagane dokaze.
Trditveno in dokazno breme za izpolnjenost pogojev v celoti nosi predlagatelj postopka.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - drvarnica - gradnja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem
Za uvedbo inšpekcijskega postopka ni potrebna zahteva, morebitna taka vloga pa lahko posredno vpliva na organ, da po uradni dolžnosti uvede inšpekcijski postopek. Ni pa ga dolžan uvesti. Zato prijavitelj (v obravnavanem primeru tožnik) nima nobenega pravnega sredstva, na podlagi katerega bi lahko izsilil uvedbo konkretnega inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti.
Inšpekcijskega postopka samo zaradi zasebnega interesa ni mogoče ne začeti in ne voditi.
nov objekt - novogradnja - legalizacija - objekt daljšega obstoja - vzdrževalna dela
Dela, ki izpolnjujejo pogoje za novogradnjo oziroma katerih rezultat je novogradnja, že pojmovno ne morejo biti vzdrževalna dela. Drugačna razlaga, po kateri bi se zaradi narave materiala za vzdrževalno delo štela tudi odstranitev in ponovna postavitev dotrajanega lesenega objekta, bi pomenila obid kogentnih zakonskih določb, po katerih je za novogradnjo (razen če gre za enostaven objekt) treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
GZ člen 82. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4, 146, 200.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pravica stranke do izjave v postopku - nujni postopek - ogled
Tožeči stranki je sicer bil posredovan prepis zapisnika o inšpekcijskem pregledu, vendar pa s tem - glede na to, da ni bilo pogojev za izvedbo skrajšanega postopka oziroma izdajo nujnega ukrepa v smislu 4. točke prvega odstavka 144. člena ZUP - ni bilo zadoščeno postopkovnemu pravilu iz 3. točke tretjega odstavka 146. člena ZUP, da mora biti stranki omogočeno, da sodeluje pri izvedbi dokazov. Tudi po določbi 200. člena ZUP imajo stranke pravico biti navzoče pri ogledu, ki je evivalent inšpekcijskemu pregledu na kraju samem, s tem pa je strankam omogočeno, da na ugotovitve ogleda podajo vsebinske pripombe.
legalizacija objekta - trditveno breme - ogled - sporno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da je geodetski posnetek dejanskega stanja, torej stanja na terenu, izdelal za to ustrezen strokovnjak, tj. geodet, se sodišče strinja s toženko, da tožnik zgolj s fotografijo mejnega prostora, ne more vzbuditi dvoma v ta del projektne dokumentacije. To še posebej velja, ker gre v obravnavanem primeru za zelo majhne odmike objektov od meje, ki pa jih, kot je pravilno ugotovila toženka, dovoljujejo urbanistični pogoji Odloka OPN MOL ID za enoto urejanja prostora VI-400.
Ker je med strankama sporno tudi to, ali ima stranka z interesom na svoji nepremičnini urejeno ponikovalnico, sodišče sodi, da je bil že s tem, ko je MKČN v DGD vrisana, čeprav je na kraju samem ni, vzpostavljen dvom v to, ali DGD v tem delu pravilno prikazuje dejansko stanje ali pa je tudi glede ponikovalnice nepravilen. Po presoji sodišča je tako preveritev mogoče opraviti z ogledom na kraju samem oziroma tega pred izvedbo ogleda ni mogoče z gotovostjo izključiti, kot je to storila toženka.
komunalna čistilna naprava - načelo proste presoje dokazov - listinski dokaz - ogled na kraju samem - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
To, ali je mala komunalna čistilna naprava (MKČN) sploh postavljena in služi komunalni opremi objekta, je po presoji sodišča mogoče ugotoviti z ogledom na kraju samem oziroma pred izvedbo ogleda tega ni mogoče izključiti. Načeloma namreč za tako preveritev ni potrebno nobeno posebno strokovno znanje, razen če ne bi bilo jasno, ali je naprava res MKČN ali če bi se MKČN nahajala tik ob meji, tako da ne bi bilo na prvi pogled jasno, na kateri parceli je.
ZUS-1 člen 16, 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 43, 142, 229.
stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka - položaj stranke v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Položaj stranke v upravnem sporu je pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku.
Tožeča stranka je v upravnem postopku vložila zahtevo za vstop v postopek kot stranska udeleženka in je tožena stranka njeno zahtevo zavrnila. Zoper sklep o zavrnitvi zahtevka za vstop v postopek je vložila tožbo v upravnem sporu, ki je bila s sodbo zavrnjena. O udeležbi tožeče stranke v upravnem postopku je torej odločeno z dokončno in pravnomočno odločbo. To pomeni, da v tem upravnem sporu ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe.