GZ člen 92, 92/1, 92/2, 123, 123/3. ZUP člen 146, 146/3, 146/5. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (2014) člen 5, 5/1, 5/1-1, 7, 7/1, 7/1-5.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - nedovoljena gradnja - pravica do izjave - kršitev pravil upravnega postopka - poseben ugotovitveni postopek
Upravni organ je sicer tožnika z dopisom seznanil z ugotovljenimi dejstvi in mu omogočil, da se o navedenih dejstvih pisno izjavi, vendar pa je po prejemu tožnikove izjave izvajal še nadaljnje dokaze in je torej dopolnjeval dokazni postopek na način, da je dodatno pridobil potrdilo o namenski rabi zemljišča ter vpogledal v odločbo o dovolitvi priglašenih del, na kar vse je tudi oprl svojo odločitev, stranki postopka pa predhodno ni dal možnosti, da se o navedenih listinah izjavi. Z navedenim ravnanjem pa je tožniku odvzel možnost, da bi se z navedenimi dokazi seznanil in se do njih opredelil.
V postopku izdaje kulturnovarstvenega soglasja se ne odloča o dovoljenju investitorju, da gradi objekt, temveč zgolj o tem, ali gre za poseg, ki je v skladu z režimom varstva kulturne dediščine, in kakšne varstvene pogoje je treba pri posegu upoštevati.
inšpekcijski ukrep - odstranitev nezakonito postavljenega objekta - začasna odredba - (ne)izkazana resna in težko popravljiva škoda
Težko popravljiva škoda, kadar gre za inšpekcijske ukrepe, mora presegati škodo, ki po naravi stvari spremlja izvršitev določene ukrepa. Zgolj posledice, ki so namen in cilj izrečenega ukrepa, pa čeprav so ireverzibilne, same po sebi še ne pomenijo težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Glede na zgoraj navedeno je zaključiti, da tožnica nepopravljive škode ne more izkazati z zatrjevanjem, da je rušitev nepotrebna, saj je rušenje nezakonito postavljenega objekta neposredna posledica (izvršitve) izpodbijanega akta, ki mu to nalaga. Škoda, ki jo tožnica zatrjuje zgolj pavšalno, pa po naravi stvari spremlja izvršitev pravnomočno naložene obveznosti rušenja objekta. Pri tem niso relevantni niti razlogi, zakaj je tožnica postavila objekt, preden je pridobila gradbeno dovoljenje. Materialna škoda sama po sebi praviloma ne pomeni težko popravljive škode.
Ker je organ odločal o gradbenem dovoljenju preden je bilo pravnomočno odločeno o tožničinem vstopu v ta postopek, njenega predloga za obnovo ne more zavreči iz razloga, ker je bil njen predlog za vstop v postopek (zgolj) dokončno zavrnjen.
Pri obnovitvenem razlogu po 9. točki prvega odstavka 260. člena ZUP se ne preizkuša, ali bi bila odločba zaradi okoliščin, na katere stranka opira svoj pravni interes, lahko drugačna in da sta v tem smislu navedena obnovitvena razloga po ZUP absolutna. Vendar je treba upoštevati še drugi odstavek 47. člena tedaj veljavnega GZ, ki je v tem primeru lex specialis. Določal je, da se v primeru, če oseba zahteva obnovo postopka iz razloga, ker bi morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec in ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, obnova dovoli le, če bi lahko pripeljala do drugačne odločitve.
Preizkus kvalificiranosti se torej zahteva, pri čemer tudi presoja, ali bi obnova lahko pripeljala do drugačne odločitve, ne pomeni, da organ odloča že o predmetu gradbenega dovoljenja, tj. ali bi predlagatelj obnove v obnovljenem postopku uspel. Gre za to, da mora presoditi ali predlagatelj zatrjuje obstoj razlogov, ki bi, če bi bili izkazani, lahko pripeljali do zavrnitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.
Tožnica je po s stopnjo verjetnosti izkazala, da bi v primeru, če navedene določbe Odloka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne bi bile spoštovane, lahko prišlo do posega v njen pravni položaj. Prav tako so zatrjevani razlogi taki, da bi v obnovljenem postopku lahko pripeljali do zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja, saj je skladnost projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
Zgolj navedba materialnega predpisa (5. člena GZ in s tem tretje alineje prvega odstavka tega člena, ki omogoča izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa brez gradbenega dovoljenja za gradnjo in prijave začetka gradnje), brez opravljene presoje, ali gre res za dela, izvedena zaradi izvrševanja izrečene inšpekcijske odločbe, oziroma za vzdrževalna dela, kot je to v upravnem postopku zatrjeval in še vedno zatrjuje tožnik, tako za zahtevan standard obrazložitve iz 214. člena ZUP ne zadošča, še zlasti upoštevajoč že pred izdajo izpodbijane odločbe uveljavljane ugovore.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja - pravica do izjave - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Sodišče meni, da je ob smiselni uporabi določbe tretjega odstavka 248. člena ZUP sicer dopustno, da drugostopenjski organ ob reševanju pritožbe v svoji odločbi navede tudi dodatne razloge za odločitev, ki jih prvostopenjski organ ni navajal (konkretno, da razširi materialno podlago sprejete odločitve), vendar pa mora, ob upoštevanju tožnikove pravice do izjave, s svojim videnjem (tudi) glede uporabe materialnega prava, ki je drugačno (širše) od utemeljitve prvostopenjskega organa, tožnika seznaniti in mu omogočiti, da se do tega opredeli. Drugostopenjski organ pa tožnika s svojimi stališči ni seznanil, torej mu ni pojasnil, na katerih materialnih predpisih temelji njegova presoja, da je izpodbijana odločitev zakonita. To pa pomeni, da se tožnik do njegovih stališč ni mogel izjaviti, kar je bistvena kršitev določb postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
Glede na zakonsko pooblastilu prvostopenjskemu organu, da lahko glede gradnje na kmetijskem zemljišču določi tudi strožje pogoje (tako četrti odstavek 3.č člena ZKZ), bi moral prvostopenjski organ glede lokacije novega kmetijsko-gozdarskega objekta primarno presojati pogoje kot določene v Odloku OPN Mozirje in sicer, da morajo biti lokacije za nove kmetijsko-gozdarske objekte določene tako, da ne zmanjšujejo vrednosti krajinske slike prostora in sledijo posebnostim tradicionalnega umeščanja takšnih objektov v prostor, v sklopu kmetijskih gospodarstev in ob gozdnem robu. Prvostopenjski organ pa se je v tem delu opredelil samo do pogoja "v sklopu kmetijskega gospodarstva" in pri tem napačno uporabil materialno pravo glede razlage njegovega pomena.
Objekta, ki je zgrajen v nasprotju z upravnim dovoljenjem, ni mogoče ločevati na del, ki je skladen z gradbenim dovoljenjem in del, ki ga predstavljajo sporna nadzidava in rekonstrukcija, kar želita tožnika s spremenjenim zahtevkom legalizirati.
Z zavrnitvijo predlagane zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja v pravnomočnost prvotno izdanega ni bilo poseženo. Upravni organ je pravilno odločil, da je zaradi narave predlagane spremembe, ki predstavlja enega izmed lokacijskih pogojev (povišanje objekta, zaradi česar se bistveno spremeni zunanji izgled objekta), lociranega povsem ob parcelni meji, določenih v pravnomočno izdanem gradbenem dovoljenju, treba izdati novo gradbeno dovoljenje.
Vprašanje, ali je nameravani objekt predviden zgolj na območju A, ali pa tudi na območju K1, za odločitev v zadevi niti ni relevantno - kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je v skladu z Odlokom o OPN tudi gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v območju namenske rabe K1 dovoljena le, če se izvaja za potrebe delovanja obstoječe kmetije, ta pogoj pa v konkretni zadevi ni izpolnjen.
Kmetija pa je (tista) oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1). Za kmetijo kot obliko KMG je torej relevantno, da je "delujoča", tj. da se njeni člani ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo po presoji sodišča predpostavlja tudi prihodke iz te dejavnosti.
ZKZ člen 3č, 3č/1, 3č/1-b, 3ča. GZ člen 43. Uredba o razvrščanju objektov (2018) člen 7.
gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - pomožni kmetijskogozdarski objekt - gradnja v neposredni bližini obstoječe kmetije - lastnik
Pogoj za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov na kmetijskih zemljiščih je obstoj kmetije oziroma stavbnih zemljišč kmetije. Stavbno zemljišče je zemljišče, ki je s prostorskimi akti namenjeno graditvi objektov. Stavbno zemljišče kmetije tako v bistvu predpostavlja tudi obstoj nekega objekta te kmetije. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti pa morajo biti namenjeni tej kmetiji oziroma njeni kmetijski dejavnosti.
gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - pomožni kmetijskogozdarski objekt - lastnik
Pogoj za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov na kmetijstkih zemljiščih je obstoj kmetije oziroma stavbnih zemljišč kmetije. Pomožno kmetijsko-gozdarski objekti pa morajo biti namenjeni tej kmetiji oziroma njeni kmetijski dejavnosti.
Organa sta presojala ali tožnica izpolnjuje pogoje ob drugem ali tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN, in zaključila, da po nobenem, ker nima kmetije, za potrebe katere bi se pomožni kmetijsko gospodarski objekt zgradil, kar je bistvena materialno pravna okoliščina za lokacijo A in G.
gradbeno dovoljenje - pogoji za gradnjo na kmetijskem zemljišču - kmetijsko gospodarstvo - kmetija
Kmetija je (tista) oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1). Za kmetijo kot obliko KMG je torej relevantno, da je ''delujoča'', tj. da se njeni člani ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo po presoji sodišča predpostavlja tudi prihodke iz te dejavnosti.
GZ-1 člen 46, 54, 54/1, 54/1-5. ZUreP-3 člen 109, 109/6, 109/6-7, 109/11, 203, 203/1, 203/1-1, 203/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - prenosno plinovodno omrežje - obremenitev lastninske pravice s trajno služnostjo v javno korist - postopek za pridobitev služnosti v javno korist - nujni postopek - javno dobro - grajeno javno dobro
Zakon ne zahteva, da bi bila odločba ali sklep o uvedbi postopka razlastitve ali postopka za pridobitev služnosti v javno korist pravnomočna, pač pa da je tak postopek uveden. Omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist ureja ZUreP-3 v 220. in 221. členu. Zakonski določbi napotujeta na uporabo določb tega zakona, ki urejajo postopek razlastitve v javno korist. Četudi sedmi odstavek 221. člena ZUreP-3 določa, da se odločba o ustanovitvi služnosti v javno korist lahko izvrši, ko postane pravnomočna, kot izjemo predvideva nujne postopke iz 215. člena tega zakona (ko po presoji sodišča pravnomočnost take omejitve ni zahtevana), to je postopke za namene iz prvega in drugega odstavka 203. člena tega zakona, ki zahtevajo hitro pridobitev nepremičnin (prvi odstavek 215. člena ZUreP-3). Med te postopke ZUreP-3 uvršča tudi postopke za gradnjo in prevzem objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra (prva alineja prvega odstavka 203. člena ZUreP-3), med katere se umešča tudi izgradnja predmetnega plinovoda (prvi odstavek 2. člena Uredbe o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije).
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 7.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - rekonstrukcija objekta - vzdrževalna dela - nelegalna gradnja
Iz navedenih zakonskih in podzakonskih določb, veljavnih v času izvedbe obravnavanih prebojev, izhaja, da se investicijsko vzdrževalna dela ločijo od rekonstrukcije objekta v tem, da se s prvo navedenimi deli ne sme posegati v konstrukcijo objekta. To pomeni, da so tudi inštalacijska dela in z njimi povezane napeljave za prezračevanje in hlajenje vzdrževalna dela pod pogojem, da se z njimi ne posega v konstrukcijo objekta.
Zgolj ugotovitev dotikanja objektov ne zadošča za razvršanje kot enega objekta, temveč mora biti ugotovljena njihova konstrukcijska, požarna, vsebinska ali drugačna fizična povezava med vsemi obravnavanimi deli. Te ugotovitve mora navesti upravni organ, sploh v primeru nasprotovanja investitorja in zatrjevanja negativnih dejstev, ki jih stranka praviloma ne more dokazovati.
Uradna oseba sicer ni vezana na dokazne predloge strank, vendar mora biti v odločbi obrazloženo, zakaj organ posameznega dokaznega predloga ni upošteval. V okvir strankine pravice do izjave spada tudi dolžnost organa, da izvede vse pravno relevantne dokaze, ki jih je predlagala stranka ali pa takšen predlog obrazloženo zavrne.
Ker v konkretni zadevi še ni jasno, ali se inšpekcijski nadzor nanaša na gradnjo, za katero je predpisano dovoljenje ali ne, še ni mogoče zaključiti, ali je bil organ prve stopnje nepristojen.
pogoji za pristop k strokovnemu izpitu - strokovni izpit - požarna varnost - ustrezna izobrazba - inženirske storitve - Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - zavrnitev tožbe
Pravilna in zakonita je izdana odločba toženke, ki je tožniku zavrnila možnost opravljanja izpita, saj je zaključila, da ta nima ustrezne izobrazbe za pristop k izpitu.
Ni sporno, da je tožnik pridobil strokovni naziv diplomirani gospodarski inženir (UN) po univerzitetnem študijskem programu prve stopnje bolonjskega študijskega programa. Tako je ugotoviti, da tožnik ob podaji vloge 6. 10. 2021 ni izpolnjeval pogoja glede izobrazbe pridobljene po študijskih programih ravni druge stopnje. Tožnik tudi ne izpolnjuje pogoja, da ima najmanj visoko strokovno izobrazbo po študijskih programih pred uveljavitvijo bolonjskega študija iz geodetske smeri ali s področja inženirskih znanosti, saj zatrjuje pridobitev izobrazbe po bolonjskem študijskem programu, natančno po univerzitetnem študijskem programu prve stopnje.
GZ člen 43, 43/1, 43/1-6, 47, 47/1. ZUreP-3 člen 109, 109/11.
gradbeno dovoljenje - dokazilo o pravici graditi - okoljevarstveno soglasje - vplivi na okolje - presoja vplivov objekta na okolje - zavrnitev dokaznega predloga
V postopku gradbenega dovoljenja se pravilno niso presojali vplivi na okolje. Dejstvo izdanega Okoljevarstvenega soglasja pred vložitvijo zahteve investitorja za izdajo (sedaj izpodbijanega) gradbenega dovoljenja in vodenje postopka izdaje gradbenega dovoljenja po II. poglavju četrtega dela GZ ima za posledico, da sestavni del postopka izdaje gradbenega dovoljenja ni postopek presoje vplivov na okolje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja. V tem se ta postopek razlikuje od integralnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja iz IV. poglavja četrtega dela GZ, v katerem se, ko gre za objekt z vplivi na okolje, postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje iz zakona, ki ureja varstvo okolja, združita.
Tožeča stranka v postopku izdaje obravnavanega gradbenega dovoljenja, za katerega je že predhodno izdano pravnomočno Okoljevarstveno soglasje, (za razliko od integralnega postopka) ne more več navajati ugovorov, ki se nanašajo na vplive načrtovanega posega med samo gradnjo in njenim obratovanjem nanjo in na njene nepremičnine.
Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je izkazana pravica graditi. Končan razlastitveni postopek ni zakonski pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč zadostuje predložitev odločbe oziroma sklepa o uvedbi postopka o razlastitvi in ustrezen vpis v zemljiški knjigi.
legalizacija - objekt daljšega obstoja - Triglavski narodni park
Ker sta tožnika uveljavlja, da predmetni objekt od 1. 1. 1998 ne obstaja v enakem obsegu, pisne izjave prič s tem v zvezi pa so neverodostojne, bi prvostopenjski organ predlagane dokaze z zaslišanjem prič kot nepotrebne smel zavrniti le, če bi ugotovil, da je tožnik navedena dejstva že uspel dokazati z drugimi dokazi. Obravnavani primer pa ni takšen, saj je prvostopenjski organ ugotovil ravno nasprotno. Zavrnitev teh dokaznih predlogov z argumentom, da izvedba teh dokazov ne bo spremenila dejanskih ugotovitev organa glede obstoja predmetnega objekta, zato pomeni nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno.
Iz sodne prakse Sodišča EU tako izhaja, da je t.i. regularizacija (oziroma legalizacija - op. sod.) mogoča zgolj, kadar se upoštevajo vsi okoljevarstveni predpisi, brez prilagajanja že zgrajenemu objektu.
Pri legalizaciji objekta je treba upoštevati tudi okoljske predpise zaradi spoštovanja ukrepov varovanja okolja in ohranjanja narave
GZ člen 106. ZGO-1 člen 66, 66/1, 67. ZUP člen 43. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec (2013) člen 75, 75/1.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - odmik - gradnja komunalne infrastrukture - pogoji glede dovoza - odmik objekta in dovozne poti od meje - izgranja priključka na javno cesto - odprava izpodbijane odločbe - ugoditev tožbi
Ne prvostopenjski ne organ druge stopnje se nista opredelila do najpomembnejšega tožničinega ugovora, da relevantna zakonodaja ne pozna izraza privatni dovoz in da bi bilo treba sporni cestni priključek opredeliti skladno s pogoji in zahtevami ZC in Pravilnika o projektiranju cest. Upravni organ bi se moral opredeliti do tožničinih navedb in jih ovrednotiti ob upoštevanju vseh treh izvedeniških mnenj vloženih v upravni spis samostojnih parcel in spejeti dokazni dokazni sklep, zakaj je sledil projektni dokumentaciji, da gre za privatni dovoz in s tem za uporabo določbe iz OPN.
Pristojni upravni organ za gradbene zadeve mora pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti tudi, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. Odmiki od parcelnih mej so namenjeni preprečevanju negativnih vplivov na sosednjo posest.
V skladu z načelom zakonitosti, ki izhaja iz 6. člena ZUP, zakonitost odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin. Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe organa prve stopnje ne morejo vplivati.