• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>
  • 21.
    UPRS Sodba in sklep I U 870/2019-52
    27.6.2025
    UP00092174
    GZ člen 12, 12/3. ZAID člen 4, 4/1, 41/2. URS člen 35, 49, 49/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
    gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odgovorni vodja projekta - pooblaščeni inženir - pooblaščeni arhitekt

    Z dejanjem ko je tožena stranka odločila, da tožnik kot pooblaščeni inženir ne sme biti imenovan za vodjo projekta, je brez dvoma posegla v pravico tožnika, da opravlja delo vodenja projektne dokumentacije v primeru konkretnega projekta "D.". Ta poseg je predpisan z zakonom, kajti zakonodajalec je predpisal, če glede na namen gradnje prevladuje arhitekturna stroka, potem je prav, da je za vodenje projektne dokumentacije določen pooblaščeni arhitekt. Tako navodilo oziroma usmeritev pristojnega organa projektantski družbi oziroma investitorju tekom upravnega postopka je tudi primeren ukrep, saj je z njim mogoče doseči legitimen cilj, to pa je, da je za vodenje izdelave projektne dokumentacije za objekt "D.", določen arhitekt in ne inženir, seveda pod pogojem, da arhitekturna stroka prevladuje glede na namen gradnje "D."; gre nedvomno tudi na nujen ukrep, ki ga ni mogoče doseči z milejšim posegom v pravico inženirja opravljati vodenje izdelave projektne dokumentacije, ki bi lahko v enaki meri dosegel isti legitimen cilj. Sodišče tudi ne vidi nesorazmerja v ožjem pomenu besede med omejitvijo pravice tožnika, da opravlja delo vodje projekta v primeru "D.," in na drugi strani varstvom javnega interesa, da je za vodenje izdelave projektne dokumentacije zadolžen arhitekt, pod pogojem da v primeru "D." glede na namen objekta prevladuje arhitekturna stroka.

  • 22.
    UPRS Sodba II U 372/2023-23
    27.5.2025
    UP00086673
    ZUP člen 223.
    legalizacija - označba nepremičnine - očitna pomota - sklep o popravi pomote
    Glede na takšno vsebino popravnega sklepa ni šlo za popravo očitne pisne pomote oziroma napake takšne vrste, da jih je bilo mogoče odpraviti s popravnim sklepom, zato je tožena stranka presegla pristojnosti, ki jih za popravljanje pomot v odločbi s popravnim sklepom določa 223. člen ZUP. Ker je bilo s sklepom o popravi poseženo v pravni položaj strank, je bilo potrebno tudi zagotoviti pravno varstvo v upravnem sporu na podlagi 5. člena ZUS-1.
  • 23.
    UPRS Sklep II U 128/2023-24
    19.5.2025
    UP00086338
    ZUS-1 člen 33, 33/1, 36, 36/1, 36/1-6.
    soglasje za poseg v varovani pas javne ceste - upravni spor - pravni interes
    Tožeča stranka, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njeni zahtevi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšala svoj pravni položaj.

    V tožnikov pravni položaj se z izpodbijano odločbo več ne posega, zato tožeča stranka nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka.
  • 24.
    UPRS Sodba III U 258/2024-50
    9.5.2025
    UP00086699
    GZ člen 3, 3/1, 3/1-43, 47. GZ-1 člen 3, 3/1, 3/1-42, 58, 58/2. ZUP člen 260, 260-9, 263, 263/1, 263/1-5.
    gradbeno dovoljenje - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok - začetek gradnje objekta - stranska udeležba v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - lex specialis - lex posterior derogat legi priori
    V novem postopku bo moral upravni organ upoštevati, da se o tem, ali naj se obnova postopka sploh dovoli, odloča na podlagi predpisov, veljavnih v času odločanja o predlogu za obnovo postopka. To pomeni, da bo moral pravočasnost predloga za obnovo postopka in izpolnjevanje drugih pogojev ugotavljati na podlagi sedaj veljavnega GZ-1 (prim. 75. točko obrazložitve sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 14/2022 z dne 1. 10. 2024). Ta v drugem odstavku 58. člena določa dvomesečni prekluzivni rok, ki teče od začetka gradnje (tj. začetka izvajanja gradbenih, obrtniških ali inštalacijskih del, 42. točka prvega odstavka 3. člena GZ-1), za razliko od GZ pa ne določa več omejitve, da mora predlagatelj izkazati tudi, da bi obnova postopka lahko pripeljala do drugačne odločitve. Zakonodajalec je namreč ocenil, da ni mogoče predvideti, kakšne učinke bo imelo sodelovanje stranke na odločitev po obnovljenem postopku.
  • 25.
    UPRS Sodba III U 130/2020-10
    9.5.2025
    UP00087866
    ZUP člen 43, 44. GZ člen 68, 68/6.
    obnova postopka - uporabno dovoljenje - predlog za obnovo postopka - predhodni preizkus predloga - aktivna legitimacija za vložitev predloga - stranka v postopku - stranski udeleženec
    Kot je opozoril že drugostopenjski organ v svoji odločbi, je skladno s šestim odstavkom 68. člena GZ v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka le investitor. Kot tožnica sama navaja, je bila izvajalka gradnje na obravnavanem objektu in ne investitor. Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 14/2019 z dne 8. 7. 2020 navedlo, da določba, da je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka samo investitor, jasno opredeljuje krog vseh strank tega postopka in ne le strank v ožjem pomenu besede. Njen je namen je v omejitvi udeležbe (drugih) oseb kot stranskih udeležencev v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Izpodbijani sklep o zavrženju tožničine vloge je pravilen in zakonit (prvi in drugi odstavek 267. člena ZUP), saj tožnica ni upravičena oseba, ki bi lahko vložila predlog za obnovo postopka izdaje uporabnega dovoljenja.

    Izpodbijani sklep o zavrženju tožničine vloge je pravilen in zakonit (prvi in drugi odstavek 267. člena ZUP), saj tožnica ni upravičena oseba, ki bi lahko vložila predlog za obnovo postopka izdaje uporabnega dovoljenja.
  • 26.
    UPRS Sodba I U 903/2022-19
    28.4.2025
    UP00091818
    GZ člen 43. ZKZ člen 3, 3č, 3ča.
    gradbeno dovoljenje - skedenj - nezahteven objekt - pomožni kmetijskogozdarski objekt - kmetijsko gospodarstvo - kmetijsko zemljišče - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja
    Pogoj za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov na kmetijskih zemljiščih je obstoj kmetije oziroma stavbnih zemljišč kmetije. Stavbno zemljišče je zemljišče, ki je s prostorskimi akti namenjeno graditvi objektov. Stavbno zemljišče kmetije tako v bistvu predpostavlja tudi obstoj nekega objekta te kmetije. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti pa morajo biti namenjeni tej kmetiji oziroma njeni kmetijski dejavnosti.

    Tožnica ni izkazala, da ima kmetijo s stavbnimi zemljišči, zaradi katere bi bila gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov dovoljena na območju "K1", skladno z določilom 3. odstavka 34. člena OPN, izven 30 m pasu, ki obkroža stavbna zemljišča kmetije.
  • 27.
    UPRS Sodba III U 9/2020-26
    11.4.2025
    UP00087863
    ZGO-1 člen 154. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
    inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nevarna gradnja - odstranitev objekta - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
    Sodišče ugotavlja, da prvostopenjski organ tudi v izpodbijani odločbi ni obrazložil zaključka, zakaj se je odločil za izrečeni ukrep in ne za kakšen drug po zakonu predviden ukrep, ki bi bil milejši in hkrati primeren. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je le ponovil, da spornega zidu ni možno obnoviti, ne da bi se ga pri tem odstranilo. Kot že navedeno, je naslovno sodišče v sodbi in sklepu III U 12/2018 z dne 25. 4. 2018 takšno obrazložitev izrečenega ukrepa ocenilo kot preskopo, presplošno in nezadostno za preizkus, ali je bil izrečen najmilejši po zakonu.
  • 28.
    UPRS Sodba II U 421/2022-21
    8.4.2025
    UP00086430
    GZ člen 3, 3/1, 3/1-20, 3/1-36, 4, 79, 84. GZ-1 člen 104, 128, 128/1.
    inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja - uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - prepoved uporabe objekta - inšpekcijski zavezanec - očitna kršitev materialnega predpisa - kršitev ne bis in idem
    Ker odstranitev roka za izvršitev odločbe in posledična takojšnja izvršitev odločbe ter določitev dodatnega pogoja za prepoved uporabe objekta do pridobitve uporabnega dovoljenja pomenita odločitev v škodo tožnika, pri tem pa ni šlo za očitno kršitev materialnega predpisa, je drugostopenjski organ nezakonito posegel v odločbo upravnega organa prve stopnje.
  • 29.
    UPRS Sodba II U 106/2021-41
    31.3.2025
    UP00087887
    GZ člen 4, 82.
    inšpekcijski postopek - gradbeni inšpektor - nelegalna gradnja - nelegalen objekt
    Predmetna gradnja je novogradnja objekta, ki po predpisih tako v času gradnje kot v času inšpekcijskega nadzora predstavlja nezahtevni objekt. Za to gradnjo ni bil izdano gradbeno dovoljenje , kar pomeni, da gre za nelegalen objekt po določbah 82. člena GZ.
  • 30.
    UPRS Sodba II U 66/2021-26
    31.3.2025
    UP00090338
    GZ člen 79, 79/1, 82. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
    inšpekcijski postopek - gradbeni inšpektor - nelegalna gradnja - odstranitev nadstrešnice - nadstrešek - nelegalen objekt - pravnomočno končan postopek - zavrnitev tožbe
    Čeprav je bila sama nadstrešnica narejena že prej in čeprav v času (prve) postavitve l. 2009 za njeno postavitev gradbeno dovoljenje ni bilo potrebno glede na takrat veljavno gradbeno zakonodajo, je v tej zadevi bistveno, da je bil obravnavani objekt v juliju 2018 najprej odstranjen, nato pa ponovno postavljen na lokacijo pred gostinski lokal na istem naslovu, torej je šlo za novo postavitev objekta. V času nove postavitve v juliju 2018 je veljaven predpis GZ zahteval za gradnjo, torej novo postavitev tovrstnega objekta, ki je klasificiran kot gostinska stavba, pridobitev gradbenega dovoljenja.
  • 31.
    UPRS Sodba I U 343/2023-21
    24.3.2025
    UP00088414
    ZUP člen 87, 246, 258.
    inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - fikcija vročitve - prepozna pritožba
    Tožnica ni navedla nobenega konkretnega ugovora v zvezi s tem, da vročanje s fikcijo ne bi bilo opravljeno zakonito in še manj dokazila, s katerim bi dokazovala morebitne nezakonite okoliščine vročanja. Le posplošeno je zatrjevala, da so se dedinje pritožile takoj, ko so sklep prejele in zato pritožba ni bila prepozna. Tožnica, ki je bila na narok pravilno vabljena, nanj tudi ni pristopila, da bi jo sodišče lahko na njem pozvalo, naj konkretizira, katero od dejstev, ki jih je s tem v zvezi ugotovila toženka, ne drži in zakaj ne. Glede na to, da je toženka pravilno uporabila določilo prvega odstvka 246. člena ZUP, ki določa, da organ druge stopnje zavrže pritožbo, če ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje.
  • 32.
    UPRS Sklep I U 364/2025-12
    21.3.2025
    UP00085397
    ZUS-1 člen 32, 32/2.
    inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - začasna odredba v upravnem sporu - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - težko popravljiva škoda - učinkovito sodno varstvo
    Tožeča stranka je po oceni sodišča izkazala, da objektov za oglaševanje, ki bi bili odstranjeni pred pravnomočno odločitvijo sodišča v sporu in s tem o izpodbijani odločbi, ne more nadomestiti z novimi, saj na lokaciji teh objektov trenutni prostorski akt ne določa več lokacije za postavitev objektov za oglaševanje. Sodišče tudi ugotavlja, da bi izvršitev izpodbijane odločbe pred odločitvijo o tožbi lahko posegla v pravico tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva. Kot izhaja iz tožbe, tožeča stranka zatrjuje, da sta bila objekta za oglaševanje postavljena zakonito in da so bili potrebni pogoji za njuno postavitev v času gradnje izpolnjeni. O teh vprašanjih, vsekakor spornih glede na ugotovitve tožene stranke v izpodbijani odločbi, bo sodišče odločalo v glavnem sporu. Če bi bili objekti odstranjeni pred pravnomočno odločitvijo o sporu, bi bilo sodno varstvo lahko izvotleno, saj tožeča stranka tudi v primeru uspeha s tožbo objektov ne bi mogla ponovno postaviti zaradi sprememb prostorskega akta.
  • 33.
    UPRS Sodba in sklep IV U 130/2022-16
    17.3.2025
    UP00087933
    GZ člen 3, 3/1, 4, 4/1, 106, 106/1.
    inšpekcijski ukrep - ustavitev gradnje - nelegalna gradnja - višina objekta - enostaven objekt
    Za presojo zakonitosti gradnje enostavnega objekta je pomemben čas začetka gradnje in čas njenega dokončanja. Dovoljenost gradnje v obravnavani zadevi je zato treba presojati po materialnih predpisih, veljavnih v času gradnje, kot tudi po predpisih, veljavnih v času odločanja prvostopenjskega organa, če bi bili ti milejši. Prvostopenjski organ je zato ravnal pravilno, ko je po ugotovitvi, da objekt ni enostaven objekt po določilih ZGO-1 in Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013), ugotavljal še, ali spada med enostavne objekte po določbah kasnejšega GZ in Uredbe o razvrščanju objektov (2018). Ker je ob uvedbi inšpekcijskega postopka in ob njegovem končanju veljal in se uporabljal GZ, je prvostopenjski organ inšpekcijski postopek pravilno vodil v skladu z določili GZ in na tej podlagi z izpodbijano odločbo izrekel inšpekcijski ukrep.
  • 34.
    UPRS Sodba I U 688/2022-22
    17.3.2025
    UP00092878
    ZGO-1 člen 3, 152.
    inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta
    Kadar inšpektor ugotovi, da je gradnja nelegalna, mora izreči ukrep odstranitve objekta. Ne sme naložiti milejšega ukrepa ali ga kar prezreti. V postopku je dolžan pretehtati le dejstva in izvesti dokaze, ki so pomembni za odločitev, ali je objekt nelegalen.
  • 35.
    UPRS Sodba I U 1625/2022-18
    5.3.2025
    UP00088413
    GZ člen 89, 90, 106, 106/2, 106/3. ZUP člen 285.
    inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - sklep o izvršbi - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - pravilna uporaba materialnega prava
    Postopka izvršbe ni šteti za nadaljevanje in del postopka inšpekcijskega nadzora. Že iz terminologije GZ izhaja, da gre za dve vrsti postopkov, saj drugi in tretji odstavek 106. člena GZ naštevata tako inšpekcijske kot postopke izvršbe. Enak rezultat, tj., da gre za dva postopka, izhaja tudi iz sistematične razlage, ki daje odgovor glede na sestavo pravnega akta, torej, kako je zakonodajalec oblikoval pravna določila v ožje ali širše enote, ki sestavljajo predpis.
  • 36.
    UPRS Sodba III U 143/2021-32
    5.3.2025
    UP00085790
    GZ člen 36, 36/1, 36/2-1, 36/2-2, 37, 37/1, 39, 39/5, 43. ZUP člen 9.
    ugovori stranskega udeleženca - trditveno breme - pravni interes - gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec
    Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 3/2021 z dne 1. 3. 2023 pojasnilo, da morajo biti ugovori stranskega udeleženca, ki nastopa v (tujem) postopku zaradi varstva svojih pravnih koristi, jasni in konkretizirani ter tudi podprti z dokazi. Stranski udeleženci v upravnih postopkih namreč nimajo enakega položaja kot stranke. Imajo sicer enake procesne pravice in dolžnosti, vendar pa jih lahko izvajajo le v obsegu, s katerim se zagotavlja varstvo njihovih pravnih koristi. Zato ni dovolj le pavšalno zatrjevanje, ampak morajo biti navedbe oziroma ugovori, s katerimi ugovarjajo nameravani gradnji, tako natančni, da omogočajo konkretizacijo spornih vprašanj in njihovo vsebinsko obravnavo.
  • 37.
    UPRS Sodba I U 1923/2021-21
    28.2.2025
    UP00085901
    GZ člen 66, 68, 113. Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (2018) člen 23, 24, 25. ZUP člen 9, 67, 237, 237/1, 237/1-3.
    uporabno dovoljenje - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - zavrženje zahteve - odločanje organa druge stopnje - kršitev načela zaslišanja stranke
    Prvostopenjski organ je vodil postopek v skladu z določili ZUP in tožeči stranki dal možnost izjasniti se o okoliščinah in dejstvih, pomembnih za sprejeto odločitev o zavrnitvi njene zahteve. Odločitev drugostopnega organa o zavrženju pa je bila za tožečo stranko, glede na nemožnost sodelovanja v postopku, presenečenje. Drugostopni organ v zadevi ni odločal le o pritožbi oziroma o pritožbenih ugovorih, pač pa je sprejel povsem drugačno odločitev o zavrženju vloge tožeče stranke, ne da bi bila tej dana možnost sodelovanja v postopku odločanja na drugi stopnji.
  • 38.
    UPRS Sklep II U 11/2025-10
    25.2.2025
    UP00086443
    ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. GZ člen 80, 80/9.
    uporabno dovoljenje - upravni spor - stranka v postopku - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
    Ker tožeča stranka na podlagi devetega odstavka 80. člena GZ-1 nima pravice kot stranka sodelovati v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, tudi nima aktivne legitimacije za vložitev tožbe v tem upravnem sporu.
  • 39.
    UPRS Sodba II U 369/2023-56
    25.2.2025
    UP00087746
    GZ-1 člen 49, 51, 53, 54. ZUS-1 člen 52.
    gradbeno dovoljenje - manj zahteven objekt - soglasje - dejansko stanje - nedovoljena tožbena novota
    Ob dejstvu, da je tožnik nesporno bil obveščen o poteku postopka izdaje gradbenega dovoljenja in bil hkrati s strani Upravne enote Maribor pozvan na udeležbo v postopku, sodišče ne dvomi, da se je tožnik zavedal, da je v teku postopek izdaje gradbenega dovoljenja in da bi ob potrebni skrbnosti, ko je nekaj podpisoval moral in mogel vedeti, da se soglasje nanaša na zadevo, povezano v zvezi z gradnjo protipoplavnih ukrepov.

    Upoštevajoč, da je tožnik soglasje k projektni dokumentaciji nesporno podpisal, so vse navedbe o tem, da naj bi bil z zvijačo zaveden sicer šele v aprilu, kar ni časovno povezano s soglasjem z dne 18. 1. 2023 (ki so sicer prepozne), oz. da ni razumel oz. mogel prebrati zaradi starosti (torej v zmoti) in da to naj ne bi bila njegova prava volja v smislu predpostavk za veljavnost soglasja za konkretni upravni spor, nerelevantne.
  • 40.
    UPRS Sodba III U 157/2021-14
    25.2.2025
    UP00085058
    ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 278, 279, 279/1.
    zahteva za izrek ničnosti odločbe - zavrženje zahteve - pravnomočno rešena zadeva - pravnomočna zavrnilna odločba - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga - izredna razveljavitev odločbe - aktivna legitimacija
    Za odločitev o zavrženju (ponovne) zahteve tožnikov za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa je bistveno, da sta bili o takšnih predhodnih zahtevah tožnikov že izdani zavrnilni odločbi z dne 6. 6. 2016 in 3. 10. 2016 (ki sta tudi pravnomočni), dejansko stanje (v ponovni zahtevi kot ničnostni razlog zatrjevane okoliščine) in pravna podlaga (za odločitev o ničnosti relevantne določbe ZUP) pa se nista spremenila.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>