Tožnik ne nasprotuje ugotovitvi drugostopenjskega organa, da ni zaprosil za podajšanje roka, zato tudi sodišče nima razloga za drugačno razumevanje tožnikove izjave z dne 2. 10. 1985. Ker torej tožnikova vloga ni bila pravočasno dopolnjena, jo je upravni organ z izpodbijanim sklepom z dne 4. 12. 1985 zavrgel.
GZ člen 47, 47/2. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5.
gradbeno dovoljenje - gradnja večstanovanjskega objekta - obnova postopka - pravočasnost obnove - začetek gradnje - gradbiščna tabla
Tožnik nima prav, ko trdi, da bi bilo treba dovoljenost, pravočasnost in utemeljenost predloga presojati po ZGO-1, ker je bilo gradbeno dovoljenje izdano po tem predpisu. V obnovljenem postopku se presoja, ali naj odločba ostane v veljavi, ali pa naj se odpravi oziroma razveljavi, se res opravi na podlagi dejstev, ki so obstajali v času izdaje odločbe in predpisov, ki so veljali tedaj. O tem, ali naj se obnova sploh dovoli, pa organ odloča na podlagi predpisov, veljavnih v času odločanja o predlogu za obnovo.
Toženka je v izpodbijanem aktu ugotovila, da se je gradnja začela oktobra 2018, tožnik pa je predlog za obnovo vložil 2. 8. 2019, kar pomeni, da je zamudil rok, v katerem bi predlog lahko vložil. Tožnik ugotovitvi, da se je gradnja začela oktobra 2018 ni oporekal in niti v upravnem postopku niti v tožbi ni dokazoval drugega datuma začetka. Vztraja, da je relevantno to, kdaj je bil seznanjen, da je bilo investitorju izdano gradbeno dovoljenje, to pa je bilo tedaj, ko je na gradbiščno tablo napisal podatek o izdanem gradbenem dovoljenju, tj. 2. 7. 2019. Po presoji sodišča toženka utemeljeno ni izvajala dokazov, s katerimi bi tožnik dokazoval ta dejstva, saj niso pravno relevantna.
pooblaščeni inženir - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik
Petega odstavka 55. člena ZAID ni mogoče razumeti tako, da pravico do vpisa v imenik pooblaščenih inženirjev z omejenim pooblastilom daje le osebam, ki imajo opravljen strokovni izpit iz 133. člena ZGO-1 (kot smiselno izhaja iz odločb prve in druge stopnje). Določilo, da se vpis v imenik opravi za strokovno področje, za katerega ima opravljen strokovni izpit po ZGO-1 in za objekte iste stopnje zahtevnosti kot po ZGO-1, je očitno zgolj opredelitev obsega omejenega pooblastila. V tem smislu pa je kot strokovni izpit po ZGO-1, ki je podlaga za zamejitev pooblastila, tudi mojstrski izpit s področja izvajanja del pri gradnjah po določbi tretjega odstavka 77. člena ZGO-1, ki je, kot rečeno, skupaj s petletnimi delovnimi izkušnjami pri gradnjah pogoj za to, da je posameznik lahko odgovorni nadzornik posameznih del.
Okoliščina, ali gre v obravnavani zadevi za nelegalno gradnjo, je ključna za odločitev. Glede na to mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh relevantnih okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter da se seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem pred izrekom inšpekcijskega ukrepa izreče.
GZ člen 43, 43/1, 43/1-1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot: Strunjan (1), Fiesa-Pacug (2), Piran (3), Razgled-Moštra Piranska Vrata (4), Portorož (5), Lucija (7), Seča (8), Sečoveljske soline (10), Dragonja (12), M ST/1 in M SE/2 v Občini Piran člen 3, 11.
Za območje nameravane gradnje ni bil sprejet ureditveni ali zazidalni načrt, kot določa Odlok v planu, to med strankama ni sporno. Ni sporno tudi, da je relevanten prostorski akt za območje nameravane gradnje PUP, kot veljaven izvedbeni prostorski akt. Razlog za zavrnitev gradbenega dovoljenja je bila ravno ugotovitev, da tožničina gradnja ni skladna s Odlok o prostorsko-ureditvenih pogojih za območje prostorskih enot Strunjan (1), Seča (8), Karbonar – Lucan (9), Sečovlje (11) in Liminjan – Vinjole – Krog (13) v Občini Piran (PUP).
ZUP člen 43, 275, 279. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.
gradbeno dovoljenje - odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici - ničnost odločbe - pravni interes - stranski udeleženec
Tožnik ni upravičena oseba za vložitev zahteve za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, saj ni imel položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku izdaje odločbe Upravne enote Kamnik, takšnega položaja pa mu ne daje tudi zakon. Tožnik se v zvezi z utemeljevanjem aktivne legitimacije sklicuje na položaj nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja po prvem odstavku 153. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor, št. 215-86/2019-2 z dne 11. 4. 2019. Vendar v obravnavanem postopku ne gre za izdajo okoljevarstvenega soglasja, v katerem bi tožnik varoval javni interes. Sporno gradbeno dovoljenje tudi ni bilo izdano v integralnem postopku (IV. poglavje GZ), v katerem kot stranski udeleženci lahko sodelujejo tudi nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave, zato se tožnik na status nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu, kot podlago aktivne legitimacije za vložitev izrednega pravnega sredstva – odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, mimo določbe 275. člena ZUP, ne more sklicevati.
Sodišče soglaša s toženko, da tožnikov status nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ni zakonsko priznana podlaga za priznanje aktivne legitimacije v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, niti ob vložitvi predloga za izrek gradbenega dovoljenja za ničnega. Ker tožnik ni bil stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja bi moral izkazati svoj pravni interes za udeležbo v tem postopku, status stranskega udeleženca, kar pa z navedbo hipotetične situacije, primera nesreče (enak primer ponavlja v tožbi) ni izkazal, torej ni izkazal neposrednosti pravne koristi (drugi odstavek 43. člena ZUP), zato sodišče soglaša s toženko, da ni uspel izkazati aktivne legitimacije v smislu 280. člena ZUP.
Glede na prvi odstavek 17. člena ZUS-1 je okoliščina, da tožnik ni bil ne stranka ne stranski udeleženec v postopku, razlog za zavrženje tožbe po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zato so nerelevantni vsi razlogi, ki jih tožnik v zvezi z razlogi za izrek odločbe za nično navaja. Na podlagi 37. člena ZUS-1 je sodišče dolžno paziti na ničnost odločbe po uradni dolžnosti, kar pomeni ugoditev tožbi, ki prestane predhodni preizkus (podanost procesnih predpostavk). Tega preizkusa pa ta tožba v tem delu ni prestala.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - tožba v upravnem sporu - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda
V zadevah inšpekcijskih ukrepov, za kar gre v obravnavani zadevi, je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, ki po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa.
gradbeno dovoljenje - legalizacija objekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
Če OPN ID ne predvideva možnosti gradnje dvostanovanjske vrstne hiše – kar nedvoumno izhaja že iz opredelitve take hiše – njegovih določb ni mogoče razlagati tako, da bi do enakega rezultata pripeljale posredno, z gradnjo enostanovanjske vrstne hiše in nato spremembo njene namembnosti v dvostanovanjsko.
Že iz opredelitve vrstne oziroma verižne hiše v 3. členu OPN izhaja, da sprememba namembnosti, ki je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja v obravnavani zadevi, ni skladna z OPN.
postopek izdaje uporabnega dovoljenja - udeležba v postopku - pravna korist - lastninska pravica
Drugi odstavek 96. člena ZGO-1 določa, da je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka samo investitor, 103. člen ZGO-1 pa, da se odločba, izdana v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, vroči samo investitorju, ne pa tudi drugim morebitnim osebam, ter da je zgolj investitor tisti, ki z odpovedjo pravnim sredstvom doseže pravnomočnost uporabnega dovoljenja. Tako že določbe ZGO-1 formalno omejujejo stransko udeležbo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, zato uporaba 43. člena ZUP glede stranske udeležbe ni mogoča. Uporabno dovoljenje po svoji naravi pomeni javnopravno odobritev uporabe objekta ali njegovega dela ter oblikuje razmerje med investitorjem in državo, ne posega v lastninsko pravico delov objekta oziroma solastnikov skupnih delov ali drugih oseb, zato se z odločanjem o tem ne posega v njihov pravni položaj. Lastniki delov objekta in solastniki skupnih delov namreč lahko varujejo svojo lastninsko pravico pred sodišči splošne pristojnosti.
Tožnik v tem upravnem sporu, v katerem s tožbo izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost inšpekcijske odločbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - obnova postopka - zaslišanje stranke
Namen dovoljene obnove upravnega postopka po določbi 9. točke 260. člena ZUP je treba razlagati v zvezi z 9. členom ZUP (načelo zaslišanja stranke), iz katerega izhaja, da je treba pred izdajo odločbe (tudi v obnovljenem postopku) stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, in da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. To sicer ne pomeni, da mora organ v obnovljenem postopku ponoviti vse dokaze, izvedene v prvotnem postopku (to je lahko odvisno od narave posameznega dokaza), mora pa organ stranki oziroma stranskemu udeležencu, ki mu v prvotnem postopku ni bil priznan takšen položaj, dati možnost, da se izjavi o vseh pravno odločilnih dejstvih in dokazih.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - osončenje - razgled
Kot stranska udeleženca lahko tožnika v postopku varujeta zgolj svoj pravni interes, ki ga vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku.
Materialni predpis s področja upravnega prava ne vsebuje pravil, ki bi varovala tožnika pred takim ali drugačnim osenčenjem ali bi jima zagotavljala razgled. Tožnika zato v tem delu uveljavljata zgolj njun dejanski interes, katerega presoja, kot pravilno navaja toženka, ne more biti predmet tega postopka.
Iz obrazložitve gradbenega dovoljenja izhaja neprerekana ugotovitev, da bo v obravnavanem primeru napušč od ravnine fasade segal manj kot 1 meter (0,8 m), tako da toženka pravilno ugotavlja, da se odmik lahko meri od ravnine fasade. Ker se odmik meri od ravnine fasade, pa odmik fasade novega objekta, umeščenega 4 metre od meje s parc. št. 26 k.o. ..., presega po Odloku o prostorskem redu občine Radovljica zahtevanih najmanj 3,23 metra in torej zadošča.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - dokazna ocena - prosta presoja dokazov
Organ ima sicer prav, da je ob upoštevanju načel samostojnosti in proste presoje dokazov on tisti, ki oceni dokazno vrednost posameznega dokaza in vseh dokazov skupaj, vendar pa to lahko stori šele po tem ko dokaze izvede, saj lahko ocenjuje le izvedene dokaze.
Ker se je predmetnega dela objekta spremenila iz skladiščnega prostora v lokal – vinotoč, tj. gostinsko stavbo, brez ustreznega gradbenega dovoljenja, je pravilen sklep prvostopenjskega organa, da so pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa podanI.
Obveznosti zaradi nelegalne gradnje se lahko prenašajo le z lastninsko pravico na objektu, kadar njegovega lastnika ni mogoče ugotoviti, pa je zavezanec lastnik zemljišča.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadstrešek - enostavni objekti - velikost objekta
Ugotovitev, da gre v obravnavnem primeru za gradnjo, za katero bi moral tožnik pridobiti gradbeno dovoljenje, pa ga ni pridobil, se opira na ugotovljene dimenzije nadstrešnice, ki jim tožnik ne oporeka. Glede na te dimenzije objekt po določbah podzakonskih predpisov o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, ni enostaven objekt, za gradnjo katerega gradbeno dovoljenje ne bi bilo potrebno.
Ni spora o tem, da obe gradbeni dovoljenji, skladno z njunim izrekom, izgubita svojo veljavnost v enem letu, kolikor se v tem času ne prične z izvajanjem gradbenih del. Pri ugotavljanju začetka del je mogoče upoštevati le dela, ki so bila začeta v skladu s takrat veljavnimi relevantnimi predpisi.
ZGO-1 člen 49b, 49b/3, 66, 66/3. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 23, 23/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rok za dopolnitev vloge - podaljšanje roka - opravičljivi razlogi za podaljšanje - soglasje h gradnji
Eno izmed pomembnih okoliščin, ki vplivajo na odločitev v obravnavani zadevi, predstavlja ravnanje soglasodajalca, ki o soglasju, h kateremu je bil pozvan, sploh ni odločil, kar kot rečeno pomeni, da je odločanje po vsebini zavrnil.
Organ bi po presoji sodišča tožnikoma glede na takšno procesno situacijo rok za pridobitev zahtevanega soglasja moral podaljšati, primarno pa pojasniti, zakaj v tem primeru šteje, da je zahtevano soglasje sploh potrebno ter po tem, če bi ugotovil, da je soglasje potrebno, to zahtevati z jasno opredelitvijo, na kaj se mora soglasje nanašati ter s tem v zvezi tudi navesti relevantno pravno podlago oziroma bi moral v skladu z načelom prvega odstavka 7. člena ZUP, po katerem morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice, potrebno soglasje z jasno opredelitvijo, na kaj se mora to nanašati, sam zahtevati od pristojnega soglasodajalca.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok - izjeme - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnova postopka na zahtevo stranke
Za vložitev predloga za obnovo postopka oziroma za začetek postopka obnove postopka po uradni dolžnosti veljata dva zakonita in nepodaljšljiva roka: subjektivni rok enega meseca in objektivni rok treh let. Sodišče ugotavlja, da sta tožnika predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, torej da ju tožena stranka ni pritegnila v postopek izdaje gradbenega dovoljenja kot stranska udeleženca, vložila po izteku objektivnega roka iz četrtega odstavka 263. člena ZUP. Gradbeno dovoljenje je namreč postalo pravnomočno dne 5. 3. 2015, tožnika pa sta predlog za obnovo postopka iz tega razloga vložila šele dne 18. 6. 2018, torej več kot tri mesece po izteku objektivnega roka za vložitev takega predloga. Ker gre za objektivni rok, ki ni podaljšljiv, tožnika pravočasnosti svojega predloga tudi ne moreta utemeljevati z določbo 47. člena GZ. Izjeme, ko je mogoče predlog za obnovo postopka vložiti po poteku triletnega objektivnega roka, so namreč taksativno določene v petem odstavku 263. člena ZUP, med temi pa ni določbe GZ, na katero se sklicujeta tožnika.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6, 36/2. ZGO-1 člen 49b, 49b/1, 66, 66/1, 66/1-3. ZCes-1 člen 97, 97/2.
soglasje za poseg v varovalni pas ceste - izdaja soglasja za cestni priključek - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - gradbeno dovoljenje - občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - neskladnost projekta s prostorskim aktom
Pravni interes kot procesna predpostavka mora biti podan ves čas trajanja upravnega spora. Pri presoji, ali je pravni interes (še) podan, se zato upoštevajo vse spremembe tožnikovega pravnega položaja, ki privedejo do situacije, v kateri tožnik za postopek nima več interesa, ne glede na to, kdaj so se te spremembe zgodile. Tožnici je bilo gradbeno dovoljenje izdano in je pravnomočno, kar pomeni, da je cilj, ki ga je zasledovala z vlogo za izdajo soglasij (soglasja za poseg v varovalni pas občinske ceste in soglasja za priključitev na občinsko cesto), dosegla in da si tudi v primeru morebitnega uspeha s tožbo v tem upravnem sporu svojega pravnega položaja, ki ga je dosegla z izdajo pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ne bi mogla izboljšati.