ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - izvršilni naslov - vsebinska sprememba izreka
Iz najnovejše sodne prakse izhaja, da je upravni spor zoper sklepe o dovolitvi izvršbe dovoljen, in da mora upravno sodišče ob presoji procesnih predpostavk za tožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe ugotoviti konkretne okoliščine sporne zadeve (po uradni dolžnosti), predvsem glede ugovora neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe; ugovora že izpolnjene obveznosti, ki je bila naložena z izvršilnim naslovom; ugovorov, ki se nanašajo na način izvršbe ter ugovora, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen.
ZVO-1 člen 51. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) člen 2, 2/4, 3, 3/4.
gradbeno dovoljenje - celovita presoja vplivov na okolje - predhodni postopek
Pri presoji, ali je v zvezi z načrtovano gradnjo potreben predhodni postopek oziroma presoja vpliva na okolje, so bili upoštevani zgolj vplivi načrtovanega posega, ne pa tudi s slednjim prostorsko in funkcionalno povezani že izvedeni posegi - obstoječe odlagališče oziroma že zgrajeni objekti. Enako izhaja tudi iz izpodbijane in drugostopne odločbe, ki sledita navedeni strokovni oceni ter izhajata iz napačne ugotovitve o tem, da načrtovana gradnja ni funkcionalno in prostorsko povezana z obstoječim odlagališčem, pri tem pa spregledata, da so del slednjega tudi obstoječi objekti, zgrajeni za namen odlagališča, ki bodo glede na PGD vključeni (tudi) v zbirni center (in tudi umeščeni znotraj ograje zbirnega centra), iz česar vsekakor izhaja povezanost načrtovanega in obstoječih posegov v smislu citiranih določil Uredbe.
GZ člen 12, 12/1, 15, 29, 35, 36, 43. ZUP člen 43. SPZ člen 73. ZKme-1 člen 99, 101.
gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti - novogradnja - prepovedana imisija - skladnost gradnje s prostorskim aktom - dopolnilna dejavnost na kmetiji - projektna dokumentacija
Možnost nastanka medsosedskega vznemirjanja, ki presega običajne vplive (ob upoštevanju krajevnih razmer oziroma običajev), zaradi opravljanja načrtovane dejavnosti (še zlasti, če gre za dopustno dejavnost, o čemer se bo sodišče izreklo v nadaljevanju), ni korist, na katero bi se tožniki lahko sklicevali v upravnem postopku in v upravnem sporu, bodo pa lahko zahtevali sodno varstvo po predpisih s področja civilnega prava (prim. 99. člen SPZ).
Pojem dopolnilne dejavnosti na kmetiji je opredeljen v veljavnih pravnih normah, zato tudi pojma objekta, ki je namenjen taki dejavnosti, ni mogoče razumeti le v okviru njegovega jezikovnega pomena, temveč njegovo vsebino opredeljujejo tudi omenjene pravne norme; gre lahko le za objekt, ki po svojih značilnostih, posebej po zmogljivosti, ustreza pojmu dopolnilne dejavnosti na kmetiji, to je v tem primeru turizem na kmetiji.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja nezahtevnega objekta - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Po 23. točki 3. člena GZ novogradnja predstavlja gradnjo, katere posledica je novozgrajen objekt ali prizidava. V tem primeru nesporno ni šlo za novozgrajen objekt, temveč za prizidavo oziroma dozidavo obstoječega objekta, to je industrijske stavbe – delavnice.
ZUP člen 9, 82, 154, 154/1, 158. ZGO-1 člen 63, 63/1, 65, 65/1.
gradbeno dovoljenje - ustna obravnava - načelo zaslišanja strank
Tožnika sta ob vpogledu v upravni spis zadeve zahtevala tudi preslikavo (kopiranje) dela dokumentacije. To pravico tožnikoma (kot stranskima udeležencema v upravnem postopku) daje prvi odstavek 82. člena ZUP, upravni organ pa jima jo je z vztrajanjem, da je glede dela dokumentov možen zgolj vpogled v spis, ne pa tudi njihova preslikava, kršil.
Ob prejemu kopij zahtevane dokumentacije (ne glede na predhodni pregled upravnega spisa) sta se tožnika upravičeno zanašala, da so te istovetne izvirniku spisovne dokumentacije v zadevi, na tej predpostavki pa sta se tudi pripravila na ustno obravnavo. V položaju, ko se je na slednji izkazalo, da prejete kopije niso istovetne izvirniku dokumentacije, je upravni organ s tem, ko je ustno obravnavo (ob nasprotovanju tožnikov) kljub temu izvedel, nedopustno posegel v pravico tožnikov, da kot stranska udeleženca uveljavita in zavarujeta svoje pravice v postopku, ter kršil njuno pravico do izjave.
Tožnika sta imela za predložitev dokazov v zvezi z njunim nasprotovanjem gradnji dejansko na razpolago največ 8 dni. Tako omogočen rok je bistveno krajši, kot ga je za primernega v zadevi štel in določil že prvostopenjski organ (sam ta je določil 15-dnevni rok za predložitev dokazov), zato sodišče ugotavlja, da je bilo tudi z omogočitvijo takšnega (prekratkega) roka kršena pravica tožnikov, da se (učinkovito) izjavita o zahtevkih in navedbah strank z nasprotnim interesom (9. člen ZUP).
ZGO-1 člen 197. GZ člen 118. Zakon o splošnem upravnem postopku (1965) člen 9, 146, 146/1, 146/2, 146/3, 146/4, 251.
gradbeno dovoljenje - ustna obravnava - zaslišanje priče - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank
Prvostopenjski organ se v izpodbijani odločbi na letalske posnetke ni oprl, iz česar izhaja, da je toženka z ugotavljanjem predhodno predstavljenih dejstev in okoliščin dopolnjevala postopek (251. člen ZUP), tožniku pa bi morala omogočiti, da se o tem izjavi. Prvostopenjski organ je zaslišanja prič izvedel izven ustne obravnave in brez prisotnosti tožnika, o njih pa napravil zapisnike, s katerimi tožnika ni seznanil. S tem, da so bila zaslišanja prič izvedena, kot tudi z vsebino izpovedi prič, je bil tožnik seznanjen šele z izpodbijano odločbo. Na izpovedi prič je prvostopenjski organ tudi oprl izpodbijano odločbo, saj je tudi na podlagi teh ugotavljal za zadevo odločilno dejstvo stanja spornega objekta na dan 31. 12. 1967. Prvostopenjski organ je s tem kršil tožnikove pravice iz 146. člena ZUP, vključno s tožnikovo pravico do izjave.
Drži, da zakon loči pojma objekt in prizidava ter ju zato ni možno enačiti, vendar pa po oceni sodišča ni logično (in bi bilo tudi v nasprotju z opisanim namenom določbe), da bi zakonodajalec zgoraj opredeljeno možnost legalizacije predvidel le v primeru, ko vlagatelj vloži zahtevo za celotni objekt, ne pa, ko vloži zahtevo le za del objekta (prizidek). Če je legalizacija na tej podlagi možna za celotni objekt, je na tej podlagi možna tudi le za njegov del (argument a fortiori a maiori ad minus (z večjega na manjše)).
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - materialni prekluzivni rok - neenakopravno obravnavanje
Osebe iz drugega odstavka 120. člena GZ ter tožnik, za katerega veljata peti in šesti odstavek 55. člena ZAID, niso v bistvenem enakih položajih, zato tudi ni treba, da bi bil rok, v katerem morajo vložiti vlogo za vpis v imenik, enako dolg.
Ko gre torej za objekt, za katerega je treba opraviti tudi presojo sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave (za kakršnega nesporno gre v obravnavanem primeru), je odločitev o tej presoji vsebovana v odločitvi o izpolnjevanju pogojev za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ta pa je po prvem odstavku 50. člena GZ sestavni del odločitve v gradbenem dovoljenju, izdanem v integralnem postopku.
Presoja iz četrtega odstavka 6. člena Habitatne direktive se kot določba, ki pomeni odstopanje od merila za izdajo soglasja, določenega v tretjem odstavku tega člena (zaradi česar je treba to določbo direktive razlagati ozko), lahko uporabi šele po tem, ko so bile posledice posega preučene v skladu z določbami navedenega tretjega odstavka 6. člena Habitatne direktive.
Da se lahko šteje, da so bile posledice posega preučene v skladu s tretjim odstavkom 6. člena Habitatne direktive, pa mora presoja zajeti vse zaščitene habitatne tipe in vrste na vplivnem območju posega.
Navedeno pomeni, da je odločba o prevladi druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave, vedno tudi odločba o okoljevarstvenem soglasju v delu, ki se nanaša na naravo, saj se z njo da soglasje k neugodno ocenjenem posegu in v tem delu nadomesti sicer negativno (zavrnitveno) odločitev o okoljevarstvenem soglasju (sedmi odstavek 101. e člena ZON), ki bi bila sicer izdana zaradi neugodno ocenjenega posega v naravo.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-6.1, 56, 66, 66/1, 66/1-6, 66/1-7.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - izkazana pravica graditi kot predhodno vprašanje
Dokazila pravice graditi so v zakonu opredeljena določno in izčrpno, kar po presoji sodišča pomeni, da se upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja omeji na ugotavljanje, ali je stranka, ki zahteva izdajo gradbenega dovoljenja, uspela predložiti katero od v zakonu naštetih dokazil. Takšna ureditev torej smiselno izključuje vsebinsko (izven oziroma onkraj v zakonu izrecno naštetih dokazil) ugotavljanje obstoja pravice graditi in s tem tudi obravnavo tega vprašanja kot predhodnega vprašanja.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5. ZGO-1 člen 96, 96/1, 96/5.
ničnost upravne odločbe - nedovoljeno ravnanje - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje zoper organ - uporabno dovoljenje - predlog za obnovo postopka - zahteva za izrek ničnosti odločbe
Sodišče se strinja s presojo tožene stranke, da v obravnavani zadevi ni podan ničnosti razlog za izrek ničnosti odločbe, to je uporabnega dovoljenja.
Četudi se je odgovorni vodja del, kot izhaja iz obsodilne kazenske sodbe, pri svojem dejanju zavedal, da bo (bi lahko) na podlagi takšnega lažnega prikaza geodet izdelal geodetski načrt, na podlagi katerega bo v nadaljevanju sprejemala svoje ugotovitve komisija za tehnični pregled, zapisnik te komisije pa bo kot dokaz uporabljen v postopku izdaje uporabnega dovoljenja pri upravni enoti, pa ni mogoče spregledati, da uporabno dovoljenje izda prvostopenjski upravni organ na podlagi ob vlogi investitorja obveznih prilog in ugotovitev tehničnega pregleda. Zato ne drži ozka razlaga tožnika, da je do izdaje odločbe (uporabnega dovoljenja) prišlo zgolj zaradi ravnanja odgovornega vodje del in da je podana vzročna zveza med konkretnim ravnanjem (prikaz lažne trase geodetu) in posledico (odločbo o izdaji uporabnega dovoljenja).
začasna odredba - težko popravljiva škoda - odložitvena začasna odredba - javna korist - pavšalne navedbe
Izdaja začasnih odredb ni namenjena splošnem spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, ki jih je določil zakon, temveč posegom v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretne značilnosti posameznega primera.
gradbeno dovoljenje - zahteva za izdajo začasne odredbe - odložitvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem se investitorju dovoljuje tam navedena gradnja. To torej ni upravni akt, ki se izvršuje po določbah ZUP. Po obrazloženem odložitev njegove izvršitve ni mogoča, posledično pa tudi ne izdaja začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.
ZGO-1 člen 152. ZUP člen 140, 140/1, 237, 237/2, 237/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - dokazna ocena
Tožnik je za svoje trditve, da hišice nimajo trajne povezave s tlemi niti glede temeljev niti glede instalacij predlagal izvedbo več dokazov, s čimer je hotel dokazati, da za njihovo postavitev ni potreboval gradbenega dovoljenja, ker je šlo za enostavne objekte. Organ teh dokazov ni izvedel niti ni pojasnil (ne v prvostopenjski ne v drugostopenjski odločbi), zakaj je zavrnil izvedbo predlaganih dokazov.
gradbeno dovoljenje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločitev o pritožbi - procesni akt
Odločitev iz 1. točke izpodbijane odločbe, s katero je toženka odpravila prvostopenjsko odločbo in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega subjekta, ampak gre zgolj za instančno odločitev. Sodišče pa ne presoja pravilnosti instančnega nadzora. Po presoji sodišča upravni spor ni dopusten niti zoper odločitev iz 2. točke izpodbijane odločbe, ki je po vsebini dejansko sklep, saj je toženka odločila, da odgovora na pritožbo ne bo vročila tožniku, kar je vprašanje postopka.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - odločba gradbenega inšpektorja
V primerih, kot je obravnavani, zakonska ureditev predpisuje dva ločena upravna postopka: postopek, v katerem pristojni inšpekcijski organ najprej ugotovi nedovoljeno gradnjo (z izrekom inšpekcijskega ukrepa), ki jo, ko odločba o tem postane pravnomočna, pošlje pristojnemu organu za gradbene zadeve, ta pa (po uradni dolžnosti) na tej podlagi izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Tako vrsta in obseg nedovoljenega posega, kot tudi inšpekcijski zavezanec so torej že ugotovljeni s pravnomočno inšpekcijsko odločbo. Organ je na to odločbo pri odločanju o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora vezan, kar pomeni, da teh okoliščin ne ugotavlja sam, niti jih ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi zoper odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - položaj stranke v postopku - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes - poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist
Stranski udeleženec v postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi gradnje objekta, varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi. To stališče je v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča RS (zadeve X Ips 356/2013, X Ips 329/2010, I Up 1180/2002, I Up 1435/2003 in I Up 183/2006).
ZUreP-2 člen 58, 58/3, 58/3-P. ZUS-1 člen 2, 36, 106, 106/1, 117, 199. GZ člen 43, 43/1, 43/1-6. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (2020) člen 69, 74, 87, 94, 161, 107, 175.
občinski prostorski načrt (OPN) - prostorski izvedbeni akt - splošni pravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasno zadržanje - zadržanje izvršitve upravnega akta - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - neizkazan pravni interes - razlastitveni postopek - sprememba namenske rabe zemljišča
Presoja pravnega interesa za tožbo v primeru, ko jo vloži oseba iz 1. alineje tretjega odstavka 58. člena ZUreP-2, se opravi v skladu s kriteriji iz te zakonske določbe. Kot jasno izhaja že iz zakonskega besedila, sme takšna oseba vložiti tožbo zoper prostorski izvedbeni akt le zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, ne pa zaradi varstva pravic oziroma pravnih koristi tretjih in/ali varstva javnega koristi. Za dopustno uveljavljanje varstva lastnih pravic in pravnih koristi v smislu 1. alineje tretjega odstavka 58. člena ZUreP-2 gre, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: prvič, da izpodbijani prostorski izvedbeni akt (njegove sporne določbe) pomeni pravni temelj za določitev pravic ali obveznosti osebe, ki toži, in drugič, da ta oseba izkaže, da ima izpodbijani akt v izpodbijanem delu zanjo bistvene posledice. Ob tem morajo imeti sporne določbe akta vsebino, ki ima za stranko bistvene posledice v smislu, da zožujejo obseg njenih dosedanjih pravic ali pravnih koristi oziroma zmanjšujejo možnosti glede načinov uresničevanja njenih pravic (prim. sklepa Vrhovnega sodišča št. I Up 100/2019 z dne 4. 7. 2019 in št. I Up 198/2019 z dne 27. 5. 2020). To pomeni, da pravnega interesa za izpodbijanje prostorskega izvedbenega akta po 58. členu ZUreP-2 ni mogoče temeljiti na (pričakovanem) lastništvu nepremičnin v območju njegovega urejanja oziroma na nestrinjanju s posameznimi rešitvami, ampak mora biti ugotovljeno, da so izpodbijane določbe akta podlaga za določanje pravic ali obveznosti tožnika, ki mora obenem tudi izkazati, da ima akt v izpodbijanem delu (tj. da imajo že izpodbijane določbe akta) zanj bistvene posledice v predhodno opisanem smislu. Ti pogoji morajo biti izpolnjeni, da sodišče opravi vsebinsko presojo tožbe, tj. presojo, ali je prostorski izvedbeni akt v izpodbijanem delu zakonit ali ne.
ZAID člen 55, 55/1, 55/2, 55/3. ZUP člen 68, 68/1, 68/2.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - izpolnjevanje pogojev - pravočasna vloga
Organ ni dolžan pozivati strank, naj opravijo določena ravnanja, če želijo pridobiti (ali ohraniti) svoje pravice. Organ je v skladu s 67. členom ZUP dolžan stranko pozvati na dopolnitev oziroma odpravo pomanjkljivosti nepopolne vloge, vendar je to dolžan storiti šele po tem, ko je stranka vlogo že vložila. Ni pa je dolžan pozivati, naj vlogo vloži, ker bo sicer zamudila rok.
Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi takšne ureditve.
Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sme zakonodajalec spremeniti pogoje za opravljanje določenega poklica oziroma dejavnosti tudi za osebe, ki ta poklic oziroma dejavnost v času spremembe pravne ureditve že opravljajo. Sprememba je v skladu z načelom zaupanja v pravo, če je v razumnem sorazmerju z zasledovanim ciljem in če je prizadetim osebam dana možnost, da se na novo ureditev pripravijo.6