Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 5. ZKme-1 člen 5, 143.
Organ mora ob ugotovitvi katerekoli od okoliščin iz šestega odstavka 5. člena Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 šteti, da je vzpostavitev upravičenčevega kmetijskega gospodarstva dokončna in sicer zgolj na podlagi pravne ureditve, ne da bi v zvezi s tem ugotavljal še nadaljnja dejstva.
ZKme-1 člen 41a, 41a/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 24, 24/1, 121, 121/4, 127a, 127a/3.
javni razpis - ukrep posodabljanja kmetijskih gospodarstev na področju živinoreje in medu - vračilo sredstev - vračilo prejetih sredstev - oddaja poslovnih poročil
Prvostopenjski upravni organ ni dolžan sam pridobivati podatkov, ki jih mora v skladu z zahtevami iz javnega razpisa organu v predpisanem roku sporočati prejemnik sredstev.
vračilo sredstev - vračilo izplačanih sredstev - plačila za ukrepe kop - zahtevki kop - kmetijsko okoljska plačila
Organ je v postopku, ki se nanaša zgolj na vračilo sredstev, vezan na pravnomočne odločbe, s katerimi so ugotovljene vstopne površine, ki predstavljajo obseg strankine obveznosti petletnega izvajanja posameznih podukrepov KOP, in manjša obdelana površina v letu sledenja, ki pomeni nedovoljeno zmanjšanje te obveznosti pred potekom petih let.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 30. ZKme-1 člen 57, 57/5. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 68, 68/8, 68/8-4, 90, 90/4. ZUP člen 10, 237, 237/2, 237/2-7.
neposredna plačila v kmetijstvu - vračilo sredstev - kontrola - neizpolnjevanje obveznosti - neizpolnjevanje razpisnih pogojev - delovno mesto - pogodba o zaposlitvi - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - neobrazložena odločba
Razpisni pogoj oziroma obveznost, da je treba po zaključku naložbe z naložbo zagotavljati ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest oziroma zagotoviti vsaj eno delovno mesto, odkazuje na opravljanje dela oziroma delovnih nalog po pogodbi o zaposlitvi.
Pogoje za dodelitev sredstev oziroma obveznosti je treba izpolnjevati skozi celotno obdobje zaveze.
Iz obrazložitve izpodbijanega akta ne izhaja, da bi prvostopenjski organ sporni znesek vračila izračunal v skladu z metodo, kot je določena v prvem odstavku 30. člena Uredbe 65/2011/EUz dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja niti iz obrazložitve ni mogoče sklepati, da je organ na podlagi izračuna, določenega v 30. členu Uredbe 65/2011/EU, prišel do rezultata, da mora tožnik vrniti celotno višino sredstev, ki jo je prejel na podlagi odločbe o pravici do sredstev, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.
Zavrnitev izvedbe dokaznih predlogov, ki temelji na vnaprejšnji opredelitvi do pomena in vpliva dokazov na končno presojo, v tem primeru ni dopustna, saj je prvostopenjski organ napravil zgolj splošno vnaprejšnjo oceno pomena predlaganih dokazov in ni izčrpno in prepričljivo argumentiral, zakaj predlagani dokazi ne bi vplivali na odločitev, niti za zavrnitev dokaznih predlogov ni navedel kakšnih drugih sprejemljivih razlogov.
Iz obrazložitve odločbe ne izhaja, da bi bilo tolmačenje k Pravilniku o gozdnih prometnicah (2009) objavljeno (ni namreč navedeno, kje in kdaj naj bi bilo objavljeno, prav tako njegove objave ni moč najti na uradnih straneh izdajatelja predpisov). To pomeni, da se organ (četudi ga je očitno štel za avtentično razlago posameznih določb Pravilnika) nanj že iz tega razloga pri svoji odločitvi sploh ne bi smel opreti in kar pomeni tudi napačno uporabo materialnega prava.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/1-5. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
nepovratna sredstva - mladi prevzemniki kmetij - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev
Prenosa kmetijskega gospodarstva v okoliščinah, ko se je prvotno kmetijsko gospodarstvo v kratkem časovnem obdobju pred tožnikovo prijavo na Javni razpis (štiri mesece pred prijavo) na opisan način delilo na dva KMG-MID, tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti za medgeneracijski prenos skladen z določbami Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) in Javnega razpisa, saj je logičen zaključek, da se je z zmanjšanjem obsega PKP zmanjšala tudi konkurenčnost kmetijskega gospodarstva, kar je Agencija v izpodbijani odločbi primerno obrazložila.
ZSMKR člen 1, 1/1, 3, 3/1, 3/3, 10, 10/2, 12. Pravilnik o trženju semena krmnih rastlin in pese (2003) člen 4, 7.
inšpekcijski postopek - ukrep fitosanitarnega inšpektorja - ukrep prepovedi trženja semen - semenski material kmetijskih rastlin
Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka tržila seme podzemne kolerabe, sort Gransa in Hofmanova rumena, ki je opredeljena kot krmna rastlina. Za podzemno kolerabo se ZSMKR zato, ker gre za kmetijsko rastlino vrste, ki je opredeljena v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR, uporablja. Med strankama ni sporno, da seme podzemne kolerabe, ki ga trži tožeča stranka, ni potrjeno kot osnovno ali certificirano seme, niti da seme ni vpisano niti v sortno listo RS, niti v skupni katalog sort poljščin.
Ni pa uporabljiva določba tretjega odstavka 3. člena ZSMKR, ki določa, da se zakon ne uporablja za semenski material drugih vrst kmetijskih rastlin, če je pridelan v drugi državi članici Evropske unije in se trži v Republiki Sloveniji. ZSMKR je jasen v določilu, kdaj se ne uporablja, in sicer za semenski material drugih kmetijskih rastlin, torej tistih, ki niso opredeljene v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR.
zavrženje predloga za obnovo postopka - pravni interes - status stranke - prednostna pravica - zakup
Tožeča stranka ima zaradi postopka, ki teče v zvezi z zakupom kmetijskega zemljišča v k.o. ... interes sodelovati v postopku priznanja statusa kmetijske organizacije A. d.d., sicer iz razloga, ker ravno navedeno priznanje pomeni, da imata obe stranki isti položaj, in v posledici enako prednostno pravico pri zakupu.
ZDavP-2 člen 2, 2/2. ZPSV člen 1. ZUP člen 144, 237, 237/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - davčna obveznost - načelo kontradiktornosti - nova dejstva - pravica do izjave
Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno po uradnih podatkih, ki jih ima organ, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati, oz. ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka, izjavi.
Sodišče ugotavlja, da je treba ločiti davčne obveznosti od prispevkov, ki jih je posameznik dolžan plačevati zaradi posameznih vrst obveznih socialnih zavarovanj. Zato obveznosti iz naslova prispevkov za zdravstveno varstvo ni mogoče šteti med davčne obveznosti.
kmetijsko gospodarska zbornica slovenije - zbornični prispevek - odmera prispevka - plačilo zborničnega prispevka - katastrski dohodek - obvezno članstvo - napačna uporaba materialnega prava - sprememba zakona
Glede na to, da tožeča stranka ne dosega zakonsko določenega cenzusa katastrskega dohodka, ni izpolnjen eden izmed pogojev za obvezno članstvo v KGZ. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi napačno sklicuje na določbe prvega odstavka 9. člena ZKGZ, ki je bil veljaven do dne 17. 3. 2008 in je v 1. alineji prvega odstavka določal mejno vrednost katastrskega dohodka kot podlago za obvezno članstvo v KGZ. Ta je v letu 1998 znašala najmanj 20.000 SIT, ta znesek pa se je valoriziral v skladu s splošnimi predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije (Ur. list RS 26/2008, ZKGZ-B) pa je v 3. členu besedilo 1. alineje prvega odstavka 9. člena spremenil tako, da je besedilo ''v letu 1998 najmanj 20.000 SIT'' nadomestil z besedilom ''v letu 2007 najmanj 167,00 EUR''. V prehodnih in končnih določbah 8. člena je določil, da se članom zbornice, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo v zbornici po tem zakonu, zbornični prispevek za leto 2008 ne odmeri, posledično pa tudi v naslednjih letih v primeru nedoseganja tega dohodkovnega cenzusa zborničnega prispevka ni mogoče odmeriti.
ZKme-1 člen 54. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2020) člen 104.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - rok za vložitev zahteve - sprememba obveznosti - prošnja za podaljšanje roka - pravočasnost vloge
Tožnik je zahtevo za podaljšanje roka za prvi zahtevek za izplačilo sredstev vložil prepozno, ker jo je vložil po poteku roka za vložitev prvega zahtevka za izplačilo sredstev.
Določbe 54. člena ZKme-1 ne urejajo podaljšanje procesnega roka, temveč omogočajo spremembo roka, določenega v odločbi o pravici do srestev. V primeru neupoštevanja roka za vložitev zahtevka za izplačilo stranka izgubi pravico zahtevati izplačilo sredstev, posledično to pomeni, da lahko na podlagi 54. člena ZKme-1 zahteva spremembo obveznosti, določene v odločbi o pravici do sredstev, le pred potekom tega roka.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 107, 108. ZOPNN člen 36. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 25.
neposredna plačila v kmetijstvu - državna pomoč - državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu
Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije opredeljuje dovoljene izjeme od sicer splošne prepovedi dajanja državne pomoči, kar pomeni, da država članica ne sme sprejeti sheme pomoči, ki bi omogočala dodeljevanje pomoči v večjem obsegu, kot jo dovoljuje Uredba Komisije (EU) št. 702/2014. Njen naslovnik je zato država, tožnik pa zato na njeni podlagi ne more uveljavljati pravic. Glede na navedeno tožnik ne more uspeti z očitkom, da je Program strožji od Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, niti z očitkom, da navedena uredba, drugače kot Program, ne govori o GERK-ih, temveč o kmetijskih proizvodih, saj bi država (toženka) uredbo kršila le, če bi v Programu določena shema pomoči presegala v uredbi določene okvirje.
ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršilni naslov - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovor v izvršilnem postopku - predlog za odlog izvršbe - nelegalna gradnja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost. Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
Uredba Komisije (ES) št. 616/2007 z dne 4. junija 2007 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot Skupnosti v sektorju za perutnino s poreklom iz Brazilije, Tajske in drugih tretjih držav točka 7. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo člen 14, 14/1, 14/6, 50. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 2, 2/2. Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 člen 3.
Drugostopenjski organ je v obrazložitvi svoje odločitve utemeljeno opozoril na že sprejeta stališča Sodišča EU glede tolmačenja pojma "višje sile". Evropska komisija je že v oktobru 1988 sprejela definicijo koncepta višje sile v evropskem kmetijskem pravu (Obvestilo C(88) 1696), tako da je pojasnila, da se višja sila ne omejuje le na popolno nezmožnost izvršitve obveznosti, pač pa mora biti razumljena v smislu neobičajnih okoliščin, ki so zunaj nadzora uvoznika in se jim kljub skrbnosti ne more izogniti oziroma se bi jim lahko izognil le s prekomernimi žrtvami. Sodišče EU se je do koncepta "višje sile" opredelilo v kasnejših sodbah, na katere se v obrazložitvi svoje odločitve sklicuje drugostopenjski organ. Sodišče soglaša z zaključkom tožene stranke, da tožeča stranka v svoji zahtevi za preklic uvoznih dovoljenj in za sprostitev varščine ni izkazala subjektivnega elementa za priznanje višje sile, to je, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi obveznost po uvoznih dovoljenjih izpolnila, ne da bi bili ukrepi, ki bi jih pri tem uporabila, prekomerni. Dokazno breme je bilo na tožeči stranki, kot je to pojasnjeno v predhodnih točkah te obrazložitve, vendar pa je zgolj splošno in nekonkretizirano opisovala okoliščine svojih prizadevanj. Neizkazana zatrjevanja pa tudi po presoji sodišča obstoja subjektivnega elementa višje sile ne dokazujejo.
nepovratna sredstva - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - razpisni pogoj - nakup kmetijske mehanizacije - garancija - namerna neresnična prijava podatkov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Javni razpis in Uredba o programu razvoja podeželja kot pravno podlago za sankcioniranje kršitev napotujeta na ZKme-1 in Uredbo 65/2011/EU z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja. Glede na to je treba določbo 57. člena ZKme-1 razlagati upoštevajoč določila navedene evropske uredbe, v skladu s to pa je mogoče zahtevati vrnitev celotnih sredstev samo izjemoma v primeru napačne prijave.
Agencija je ugotovila napake pri dveh postavkah in nato v celoti zavrnila zahtevek, ne da bi ugotovila obseg naložb, na katere se ta napačna prijava nanaša, in ne da bi ugotovila, ali gre za namerno napačno prijavo. Po obrazloženem je to v nasprotju z zgoraj navedeno materialnopravno podlago, zaradi napačnega materialnopravnega pristopa pa je ostalo tudi dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno.
Po določbah zakona, ki ureja upravni postopek, lahko organ zoper odločbo katerega je pravočasno sprožen upravni spor, svojo odločbo odpravi ali spremeni. Sodišče v tem primeru od tožnika zahteva, da mu v 15 dneh sporoči ali in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt. Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi.
Zbornica je javnopravna oblika združevanja, zato tudi zanjo velja, da obvezno članstvo v njej ne posega v pravico obveznih članov iz 42. člena Ustave. Po nadaljnji presoji US RS v tej odločbi pa določbe ZKGZ, ki določajo obvezno članstvo v Zbornici in obvezno plačevanje članarine, tudi ne posegajo nedopustno v splošno svobodo ravnanja iz 35. člena Ustave.
ZKme-1 člen 52, 52/3. Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 11.
neposredna plačila v kmetijstvu - razpisni pogoj - javni razpis
Organ je denarna sredstva v predmetni zadevi dodeljeval v skladu s pogoji, ki so bili navedeni v 4. poglavju Javnega razpisa ter v Uredbi o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020.
Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 v letu 2017 člen 18, 18/3, 19, 19/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - reja živali - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavani zadevi je ključno, ali je glede na dane okoliščine, zlasti pa dejstvo, da je do presežka števila živali prišlo zaradi prepozno sestavljenega programa Dobrobit živali, za kar pa ne more biti odgovoren tožnik, znižanje izplačila za 100 % sorazmerno. Ker toženka dejanskega stanja v tem delu ni raziskala, je sodišče tožbi ugodilo.
V danem primeru podlaga za izplačilo škode ni neposredna škoda na posameznem kmetijskem gospodarstvu oz. GERK-u, marveč, da je posamezno kmetijsko gospodarstvo oz. GERK uvrščen v Program na podlagi postopka, ki ga predpisuje ZUOPPSKP. Tožnik pa niti ne zatrjuje, da bi bili predmetni GERK-i, za katere je Agencija zavrnila tožnikov zahtevek za dodelitev sredstev za odpravo škode, vključeni v Program. Dokumenti, ki pa niso bili sprejeti in potrjeni po postopku, predpisanem z ZUOPPSKP in drugimi predpisi, ki urejajo odpravo posledic nesreč, ne morejo biti podlaga za določitev temelja oz. povračilo škode v primeru, kot je obravnavani.