OZ člen 82, 83, 239/2. ZOR člen 1065, 1069, 1071. ZBan-1 člen 177, 178. ZTFI člen 8.
lombardni kredit - lombardni posel - kreditna pogodba - zavarovanje kreditne obveznosti - kršitev pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - sporno pogodbeno določilo - nejasno pogodbeno določilo - pogodba o izvajanju investicijskih poslov in storitev - vrednost delnic
Razlikovalni znak, ki takšen posel (lombardni kredit) ločuje od običajne kreditne pogodbe po 1065. členu ZOR, je ravno v obliki zavarovanja kreditne obveznosti in pravici kreditodajalca, da v primeru kreditojemalčeve neizpolnitve na podlagi 1071. člena ZOR proda zastavljene vrednostne papirje brez sodne intervencije.
Ker tožnik ni dokazal, da se je banka s pogodbama zavezala spremljati vrednost zastavljenih delnic in jih v primeru padca pod dogovorjeno kritno razmerje prodati, je zaključek, da toženka ni ravnala protipravno, ker tega ni storila, povsem pravilen.
Obveznosti, ki bi jih po pričakovanjih revidenta morala izpolniti toženka, so glede na določbo 8. člena ZTFI sicer lahko sestavni del pogodbe o izvajanju investicijskih poslov in storitev, ki pa glede na ugotovljeno dejansko stanje ni bila sklenjena. Brez posebnega dogovora lombardni kredit ne vključuje obveznosti banke, ki se nanašajo na investicijske posle in storitve oziroma na pravila o prometu z nematerializiranimi vrednostnimi papirji.
dopuščena revizija - negatorna tožba - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - prepovedane imisije - odtegnitev svetlobe - krajevno običajna mera
Dejstvo, da je zasteklitev terase omejila dotok svetlobe na hodnik tožnikov za vsaj 15%, utemeljuje zaključek sodišč, da toženkini posegi predstavljajo nedovoljeno imisijo, ki otežuje uporabo nepremičnine tožnikov čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna.
Preiskava je namenjena predvsem odločitvi državnega tožilca o vložitvi obtožnice, ni pa namenjena ocenjevanju posameznih dokazov v povezavi s presojo drugih oziroma nasprotnih dokazov.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - pomoč pri odplačilu dolga - stanovanjski kredit - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo
Na podlagi trditev, da je tožnica pomagala odplačevati kredit za prvo stanovanje in da naj bi se ta pomoč prek prodaj in nakupov drugih stanovanj transformirala v solastninsko pravico na zadnjem stanovanju, ni mogoče pridobiti lastninske pravice na nepremičnini na nobeni pravni podlagi. Tožba na ugotovitev solastninske pravice na zadnjem stanovanju je očitno nesklepčna v razmerju do vseh tožencev.
ODZ paragraf 418, 1460. Ustava SFRJ člen 25, 25/1. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954).
lastninska pravica na nepremičnini - dejanska razlastitev - družbena lastnina - gradnja na tujem svetu - priposestvovanje - dobra vera
Obstoj dobrovernosti je nujni pogoj tako za priposestvovanje lastninske pravice kot tudi za pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem, kar sta načina pridobitve lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki ju zatrjuje tožeča stranka.
ZPP člen 128, 128/5, 370/3, 371/1, 377, 384, 384/1. URS člen 26.
povrnitev škode - odgovornost države za delo policista - obseg revizijskega preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Ker uradnega preizkusa procesne in materialnopravne pravilnosti pravnomočne sodbe ni, mora revident revizijske razloge uveljavljati konkretizirano in obrazloženo.
Vrhovno sodišče pri odločanju o predlogu po prvem odstavku 35. člena ZKP razlogov za prenos krajevne pristojnosti ne ugotavlja na svojo iniciativo po uradni dolžnosti, temveč jih je vložnik dolžan v predlogu vsebinsko utemeljiti.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 131, 147.
dopuščena revizija - odgovornost delodajalca - škoda, ki jo povzroči delavec tretji osebi pri delu ali v zvezi z delom - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - športne igre - poškodba pri športu - nogomet - vmesna sodba
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je bilo ravnanje delavca zavarovanca toženke pri storjenem nogometnem prekršku protipravno ravnanje v smislu 131. člena Obligacijskega zakonika?
postopek o prekršku - ugovor zoper plačilni nalog - rok za vložitev - smiselna uporaba ZUP - roki - štetje rokov - iztek roka
Ni pomembno, ali državni organ v primerih, ko je zadnji dan roka nedelja, državni praznik ali dela prost dan, dela ali ne. To je pomembno le v primerih, ko državni organ ne bi delal kak drug dan.
Kaznivo dejanje prikrivanja je trenutno kaznivo dejanje oziroma kaznivo dejanje stanja - dokončano je z nastankom prepovedanega stanja kot posledice, vzdrževanje protipravnega stanja (posest stvari) pa ni del kaznivega dejanja.
ZPVAS člen 1, 1/3-2, 4, 4/1, 8, 8/4. ZD člen 145, 14571, 221. ZDen člen 78.
dedovanje - obseg zapuščine - agrarna skupnost - vrnitev premoženja agrarni skupnosti - lastninska pravica agrarne skupnosti - ZPVAS - lastninska pravica članov agrarne skupnosti - premoženjske pravice - pozneje najdeno premoženje - denacionalizacija
ZPVAS v drugem odstavku 8. člena določa, da če je prejšnji imetnik premoženjske pravice fizična oseba že mrtev ali razglašen za mrtvega, se vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zanje dedovanje izvede po ZD; skladno s tem v četrtem odstavku 8. člena med določbami ZDen, ki se smiselno uporabljajo v postopkih na podlagi ZPVAS, specialne določbe ZDen, ki urejajo dedovanje denacionaliziranega premoženja (med drugim 78. člen ZDen), niso naštete.
Za končni izid tega pravdnega postopka ni bistveno, da toženki nista bili članici AS; to dejstvo je pomembno v zapuščinskem postopku, če so predmet dedovanja premoženjske pravice v naravi, saj jih lahko dedujejo le tisti dediči, ki so člani agrarne skupnosti, drugi pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini (drugi odstavek 8. člena ZPVAS).
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost - pravnomočnost – pravnomočno končan kazenski postopek
Zahtevo za varstvo zakonitosti je dopustno vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, kar pomeni, da mora biti sodba pravnomočna v formalnem (se ne more več izpodbijati s pritožbo ali če zoper njo ni pritožbe) in materialnem pomenu (je dokončno odločeno o predmetu obtožbe oziroma o kazenskem zahtevku tožilca zoper določeno osebo).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - uveljavljanje procesnih kršitev s pravnimi sredstvi
Opozarjanje na po mnenju predlagateljice zmotne razloge Višjega sodišča v Kopru, ko je presojalo utemeljenost njene pritožbe, kateri je Višje sodišče v Kopru celo ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje, ne zadosti pravnemu standardu „drugega tehtnega razloga“ za delegacijo pristojnosti. Z uveljavljanimi razlogi predlagateljica ne uspe izkazati dvoma v objektivno nepristranskost celotnega Višjega sodišča v Kopru. Ker navedbe predloga ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - pridržanje za namen predaje- znatna nevarnost, da bo oseba pobegnila
Za tožnikovo pridržanje je podan zakoniti razlog iz drugega odstavka 28. člena Dublinske uredbe III, to je, da obstaja znatna nevarnost da bo tožnik, če ne bo njegovo gibanje omejeno, iz Slovenije pobegnil in tako onemogočil izvedbo postopka v zvezi s predajo odgovorni državi članici na podlagi Dublinske uredbe III. Na tožnikovo begosumnost tudi po presoji Vrhovnega sodišča z veliko mero verjetnosti kažejo njegova dejanja v dosedanjih postopkih, ki so ugotovljena v izpodbijanih sklepu in sodbi ter jim tožnik niti ne ugovarja, in sicer da je zaprosil za mednarodno zaščito tudi že v drugih državah, da ni počakal na rešitev prošnje, da je izrecno navedel, da ni nameraval zaprositi za mednarodno zaščito v Sloveniji in je zanjo zaprosil šele, ko je bil prijet, saj si želi v Italijo in ne želi nazaj na Madžarsko, meje med državami pa je prehajal na nelegalen način.
Vrhovno sodišče je že v več zadevah sprejelo stališče, da npr. nedovoljeno prehajanje državnih mej, zapustitev države še pred koncem odločitve v postopku in vlaganje prošenj, kaže na begosumnost ali celo zlorabljanje sistema mednarodne zaščite.
začasna odredba - pritožba - komunalni prispevek - trditveno in dokazno breme - težko popravljiva škoda
Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in obseg oziroma obliko škode, ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je začasna škoda za njo težko popravljiva.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - ničnost odločbe o denacionalizaciji - vrednostni kriterij - zelo hude posledice - zavrženje revizije
V sporu o ničnosti denacionalizacijske odločbe pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice, ki jih uveljavlja revident, posledice izpodbijanega akta.
začasna odredba v revizijskem postopku - pravni interes
Vsako meritorno odločanje sodišča zahteva predhodni preizkus oziroma preizkus procesnih predpostavk. To velja tudi za zahtevo za izdajo začasne odredbe.
V obravnavani zadevi si po presoji Vrhovnega sodišča, glede na stanje zadeve, ker je v postopku izbire in imenovanja že bila izbrana in imenovana direktorica zavoda in je bil torej postopek izbire in imenovanja s tem zaključen, revidentka z izdajo začasne odredbe, kakršno predlaga, ne more izboljšati svojega pravnega položaja in zanjo ne izkazuje pravnega interesa.
dovoljenost revizije - davčna izvršba - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Revidentka z navedbami glede dovoljenosti revizije ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 17, 17/1, 17/2.
mednarodna zaščita – zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - diskrecijska klavzula iz Uredbe Dublin III
Iz 17. člena Uredbe Dublin III ne izhaja, da je mogoče diskrecijsko klavzulo uporabiti le, če to članica EU naredi iz humanitarnih razlogov in sočutja, saj to iz navedenega člena ne izhaja niti izrecno niti smiselno. Humanitarni razlogi, na katere se tožnik sklicuje, so relevantni namreč le v primeru morebitne združitve prosilca s sorodniki, kot to določa drugi odstavek 17. člena Uredbe Dublin III.