pobot – ugotavljanje v pobot postavljene terjatve – prisojena terjatev pod pogoji prisilne poravnave
Tudi kadar se tožena stranka brani vtoževani terjatvi s trditvijo, da je prišlo do predpravdnega oziroma izvenpravdnega pobota terjatve, ki je predmet tožbenega zahtevka, z njeno nasprotno terjatvijo do tožnika, pa je ta med pravdnima strankama sporna, je sodišče dolžno ugotavljati, ali je tožena stranka res imela terjatev do tožeče stranke, v kakšni višini je obstajala in kdaj je ta zapadla.
Prvostopno sodišče ni kršilo načela dispozitivnosti in razpravnega načela, ko je samo preračunalo, koliko znaša obveznost tožene stranke upoštevaje sklenjeno prisilno poravnavo, saj je to del materialnopravnega preizkusa utemeljenosti tožbenega zahtevka.
nadomestilo plače - odpovedni rok - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - mandat - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Ker tožnik po prenehanju mandata ravnatelja ni sprejel ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana skupaj z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, mu je tožena stranka dolžna v času odpovednega roka zagotavljati izplačilo nadomestila plače v višini njegove plače po zadnji veljavni (odpovedani) pogodbi o zaposlitvi (in ne v višini plače, kot jo je tožnik prejemal pred začetkom opravljanja funkcije ravnatelja).
parcelna številka – zemljiška knjiga – kataster – identifikacijski znak - poočitba
Ob opisanih pristojnostih pri evidentiranju stanja nepremičnine pa mora zaradi varnosti pravnega prometa in varstva lastninske pravice, nenazadnje pa tudi zaradi povezanosti obeh izvornih evidenc, ob kasnejšem predlogu za glavni vpis zemljiškoknjižno sodišče preizkusiti, ali je nepremičnina, ki je v listini, ki je predložena za vpis, označena s starim podatkom oz. identifikacijskim znakom nepremičnine, tista, na katero se predlaga vpis in je v zemljiški knjigi po poočitbi že označena z novim identifikacijskim znakom.
plačilo sodne takse - dokazilo o plačilu sodne takse
Tožeča stranka je pri plačilu le napisala napačno številko reference in ni navedla opravilne številke spisa. Iz priloženega dokazila je razvidno, da je na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani 20.5.2010 prispelo nakazilo sodne takse v pravilnem znesku, zato o plačilu dolžne sodne takse v obravnavanem primeru ni možno dvomiti. V skladu z določbo 3. odstavka 6. člena ZST-1 pa po opravljenem plačilu sodne takse tožeča stranka ni bila dolžna dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu takse.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – škoda
Tožena stranka za novo škodo, ki je tožniku nastala, ne odgovarja, ker tožnik ni dokazal, da je škoda nastala kot posledica izpostavljenosti hlapom solne kisline med opravljanjem dela.
ZBan člen 3. OZ člen 6, 6/2, 239, 239/1. ZGD člen 258, 258/1, 258/2, 258/5. ZZad člen 14. ZFPPod člen 19, 19/1, 21, 21/4.
odškodninska odgovornost direktorja – negospodarno in protizakonito ravnanje direktorja – vlaganje v nelikvidne povezane družbe – bančni depoziti – zavarovanje posojila – skrbnost dobrega managerja
Za profesionalno osebo, ki svoje storitve opravlja na trgu, torej za plačilo, se predpostavlja (kot neizpodbitna domneva), da strokovna znanja, ki so potrebna za pravilno opravljanje storitve, ima. Njena ravnanja (dejanja) ali opustitve se zato presojajo po abstraktnih merilih, torej pravilih tiste stroke, s področja katere so strokovna znanja potrebna, da bi bila storitev pravilno opravljena. Odgovornost teh oseb je v opisanem pomenu objektivna, saj se odgovornosti razbremenijo le, če dokažejo, da so vzrok za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev dogodki oziroma ravnanja drugih oseb, ki jih ni mogoče predvideti oziroma se jih izogniti oziroma preprečiti njihovih negativnih posledic. Pri presoji predvidljivosti oziroma odklonljivosti teh dogodkov oziroma ravnanja pa niso pomembne subjektivne strokovne sposobnosti in znanja profesionalne osebe, temveč tista strokovna znanja in sposobnosti, ki se zanjo predpostavljajo. Od direktorja družbe se pričakuje, da se na posle in z njimi povezano financiranje ter računovodenje spozna.
Obveznost direktorja (članov uprave) je po svoji naravi obligacija prizadevanja. Merilo za presojo, ali je svoje obveznosti, povezane z vodenjem družbe, pravilno izpolnil, je zato njegovo ravnanje. Njegova izpolnitev bo zato nepravilna, če je ravnal v nasprotju s pravili poslovodne (managerske) stroke.
Invalidnost se za zavarovance, ki so zavarovani na podlagi samostojnega opravljanja dejavnosti (11. člen ZPIZ/92), ugotavlja glede na sposobnost opravljanja dejavnosti in ne opravljanja dela na delovnem mestu.
Ker tožnikova delovna zmožnost za svoj poklic ni zmanjšana za 50 % ali več, temveč je pod določenimi pogoji še zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu, je pri njem podana III. kategorija invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
ZPIZ-1 člen 39, 180, 181, 249, 406. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 263.
nova odmera pokojnine
Ker s pravnomočno odločbo o priznanju starostne pokojnine z dne 22. 5. 2007 pri tožnici ni bilo odločeno o vštevanju dela plač za leta 1990 do 1994, ki tudi niso bili zajeti v obrazcu M4, ti podatki o izplačilu plač v spornem obdobju predstavljajo novo dejstvo, ki je nastalo po izdaji odločbe o pravici do starostne pokojnine z dne 22. 5. 2007, in je potrebno zahtevo za upoštevanje teh plač pri odmeri pokojnine z dne 19. 8. 2008 obravnavati kot zahtevo za novo odmero pokojnine.
ZDR člen 5, 57, 184. ZVZD člen 5, 6. OZ člen 131, 149, 150, 153.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Odškodninska odgovornost tožene stranke (zaposlitvene agencije) za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu pri uporabniku, h kateremu je bil napoten, ni izključena. Kot zaposlitvena agencija ima v razmerju do delavcev po določilih ZDR še vedno položaj delodajalca, posledično pa tudi obveznosti iz sklenjenega delovnega razmerja, ki izvirajo iz tega položaja in jih ne more prenesti na uporabnika oziroma izvajalca. V kolikor pa jih pogodbeno prenese na uporabnika oziroma izvajalca, je to le njuno notranje razmerje, ki na pravice delavcev iz pogodbe o zaposlitvi ne more vplivati.
javni uslužbenec – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga – odškodninska odgovornost – trpinčenje na delovnem mestu – mobbing – dokazno breme
Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Pri tem institutu je dokazno breme obrnjeno, kar pomeni, da mora delodajalec kot tožena stranka ob zatrjevanjem trpinčenju na delovnem mestu dokazati, da trpinčenja ni bilo.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 5.
javni uslužbenec – napredovanje – ocenjevanje
Ne glede na to, da je bil tožnik v času pred zaključkom napredovalnega obdobja imenovan za mentorja in da je v tem času pripravil mentorski načrt, je dejstvo, da je mentorstvo opravljal šele po poteku napredovalnega obdobja. Iz tega razloga mu tožena stranka pri oceni utemeljeno ni podala dodatnih točk iz naslova mentorstva.
pogajanja - odgovornost za neresna pogajanja - povrnitev stroškov
Za škodo vselej (tudi v primeru, ko poziv k zbiranju ponudb odda oseba javnega prava) odgovarja stranka, ki se je sicer pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzročila škodo.
Organizator potovanja ima ne glede na splošne pogoje poslovanja pravico do povračila svojih stroškov v primeru, če potnik odstopi od pogodbe zaradi okoliščin, ki se jim ni mogel izogniti ali jih odvrniti in bi bile ob sklenitvi pogodbe utemeljen razlog, da pogodbe ne bi sklenil, če bi bile takrat podane. To pravilo je po svoji naravi kogentno. Splošni pogoji lahko drugače urejajo norme, ki imajo dispozitivni značaj, kar pomeni, da jih stranki s soglasjem volj lahko uredita po svoje. Ne moreta pa nasprotovati ureditvi, ki je kogentno urejena. To zlasti velja za potrošniške pogodbe, kakršna je obravnavana.
Če splošni pogoji določenega vprašanja ne uredijo, postanejo zakonske določbe tisto materialno pravo, ki stranki zavezuje. Posledično je treba splošne pogoje vedno presojati v luči zakonskega materialnega prava in pri tem paziti, da njihova vsebina ni v nasprotju z materialnopravno zakonsko določbo, ki stranki zavezuje.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 143, 143/1, 143/2, 145.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – vročanje – sprememba prebivališča
Dejstvo, da delavec spremeni svoj naslov, pa delodajalcu (pisno) ne sporoči novega naslova, ne more predstavljati okoliščine, zaradi katere delodajalec ne bi bil dolžan delavcu omogočiti zagovora. Če mu iz tega razloga pisanj (vabila na zagovor in odpovedi pogodbe o zaposlitvi) na naslovu, določenem v pogodbi o zaposlitvi, ne more osebno vročati, mora delodajalec vročitev teh pisanj opraviti po pravilih pravdnega postopka, ni pa zakonito, če iz tega razloga ne izvrši svoje dolžnosti in delavcu ne omogoči zagovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0007203
ZS člen 101, 101/2, 101/2-4, 103, 103/2. TRIPS člen 1, 1/2.
spor iz intelektualne lastnine - izključna krajevna pristojnost – avtorski spor
Predmet te pravde je avtorskopravni spor, avtorske in sorodne pravice pa, upoštevajoč 1. poglavje 2. dela v zvezi z 2. odstavkom 1. člena TRIPS, pomenijo del intelektualne lastnine. V sporih iz intelektualne lastnine pa je na podlagi določila 2. odst. 103. člena ZS v zvezi s 4. točko 2. odst. 101. člena istega zakona na prvi stopnji izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
ZIZ člen 4, 4/1, 31, 31/2, 32, 32/1, 40, 40/9. ZDavP-2 člen 18, 18/1, 19, 19/1, 19/2. ZIZ-H člen 38.
predlog za opravo poizvedb pri DURS-u – posredovanje podatkov – uspešna izvedba izvršilnega postopka – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – actio Pauliana – podatki o dolžnikovem premoženju – dolžnikova pretekla razpolaganja – seznam dolžnikovega premoženja - veljavnost novele ZIZ-H
Za uspešno izvedbo izvršilnega postopka so pomembni le podatki, ki se nanašajo na dolžnikovo premoženje, ne pa tudi podatki o premoženju tretjih oseb. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je upnikov predlog za opravo poizvedb pri DURS-u zavrnilo, saj od DURS ni bilo upravičeno zahtevati posredovanja podatkov o dolžnikovih preteklih razpolaganjih s premoženjem.
V kolikor izvedenec skladno s sklepom sodišča poda izvedensko mnenje, je upravičen do nagrade ne glede na to, ali sodišče njegovo mnenje upošteva pri odločitvi, in ne glede na to, ali se stranki z vsebino mnenja strinjata.
podjem – obličnost podjemne pogodbe – napake na delu – grajanje napak
V 24. členu osnovne pogodbe določena obličnost za spremembe in dopolnitve pogodbe, pa je razumeti, da je določena le v dokazne namene.
Ni res, da bi se obseg in kvaliteta del morala ugotavljati le s situacijami. Tožeča stranka je namreč toženi stranki izstavljala mesečne račune, v katerih so vsebovani podatki o vrsti, količini in ceni izvedenih in zaračunanih del. Ti bi tako lahko služili toženi stranki kot podlaga za morebitne ugovore.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0063483
ZIL-1 člen 123, 123a. ZIZ člen 274, 275.
začasna odredba - kršitev patenta - ničnost patenta – neugodne posledice izdaje začasne odredbe - varščina kot pogoj za začasno odredbo - pravočasnost predloga za začasno odredbo
Odlašanje z odločitvijo o predlagani začasni odredbi v položaju, ko sta tožeči stranki verjetnost svoje pravice izkazali z ugotovitveno odločbo URSIL, ki temelji tudi na polnem preizkusu patenta (tudi s strani strokovnjakov farmacevtske stroke), do pridobitve novega izvedenskega mnenja, bi pomenilo, da bi sodišče glede obstoja pravice terjalo višjo stopnjo skladnosti svoje predstave od predpisane stopnje verjetnosti.
Ugotavljanje pogoja za izdajo začasne odredbe po točki c) 2. odst. 123. člena ZIL-1 terja primerjanje neugodnih posledic na strani obeh pravdnih strank, to je tožeče stranke ob neizdaji začasne odredbe v primerjavi s posledicami na strani tožene stranke ob izdaji začasne odredbe, ki bi se kasneje izkazala za neutemeljeno. Posledice, ki jih je potrebno primerjati, se ne kažejo nujno zgolj v grozeči materialni škodi, ki bi jo morale stranke na konkretizirani ravni izkazati. Zakon uporablja pojem „neugodne posledice“ in ne zgolj škode. Potrebno je zato tehtati tudi morebitne druge posledice glede na podano trditveno podlago obeh pravdnih strank.
1. odst. 275. člena ZIZ, ni mogoče uporabiti kot podlago za izdajo regulacijskih začasnih odredb iz 123. člena ZIL-1.