ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 143, 143/1, 143/2, 145.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – vročanje – sprememba prebivališča
Dejstvo, da delavec spremeni svoj naslov, pa delodajalcu (pisno) ne sporoči novega naslova, ne more predstavljati okoliščine, zaradi katere delodajalec ne bi bil dolžan delavcu omogočiti zagovora. Če mu iz tega razloga pisanj (vabila na zagovor in odpovedi pogodbe o zaposlitvi) na naslovu, določenem v pogodbi o zaposlitvi, ne more osebno vročati, mora delodajalec vročitev teh pisanj opraviti po pravilih pravdnega postopka, ni pa zakonito, če iz tega razloga ne izvrši svoje dolžnosti in delavcu ne omogoči zagovora.
V popravljeni tožbi tožnik sicer ni oblikoval tožbenega zahtevka, kot mu je primeroma navedlo sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim mu je tožbo vrnilo v popravo, vendar je iz popravljene tožbe vendarle razvidno, da tožnik uveljavlja ugotovitev nezakonitosti (redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tak tožbeni zahtevek je povsem sposoben za nadaljnjo obravnavo, zaradi česar sklep sodišča prve stopnje, da se (popravljena) tožba kot nepopolna zavrže, ni zakonit.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0063483
ZIL-1 člen 123, 123a. ZIZ člen 274, 275.
začasna odredba - kršitev patenta - ničnost patenta – neugodne posledice izdaje začasne odredbe - varščina kot pogoj za začasno odredbo - pravočasnost predloga za začasno odredbo
Odlašanje z odločitvijo o predlagani začasni odredbi v položaju, ko sta tožeči stranki verjetnost svoje pravice izkazali z ugotovitveno odločbo URSIL, ki temelji tudi na polnem preizkusu patenta (tudi s strani strokovnjakov farmacevtske stroke), do pridobitve novega izvedenskega mnenja, bi pomenilo, da bi sodišče glede obstoja pravice terjalo višjo stopnjo skladnosti svoje predstave od predpisane stopnje verjetnosti.
Ugotavljanje pogoja za izdajo začasne odredbe po točki c) 2. odst. 123. člena ZIL-1 terja primerjanje neugodnih posledic na strani obeh pravdnih strank, to je tožeče stranke ob neizdaji začasne odredbe v primerjavi s posledicami na strani tožene stranke ob izdaji začasne odredbe, ki bi se kasneje izkazala za neutemeljeno. Posledice, ki jih je potrebno primerjati, se ne kažejo nujno zgolj v grozeči materialni škodi, ki bi jo morale stranke na konkretizirani ravni izkazati. Zakon uporablja pojem „neugodne posledice“ in ne zgolj škode. Potrebno je zato tehtati tudi morebitne druge posledice glede na podano trditveno podlago obeh pravdnih strank.
1. odst. 275. člena ZIZ, ni mogoče uporabiti kot podlago za izdajo regulacijskih začasnih odredb iz 123. člena ZIL-1.
nadomestilo plače - odpovedni rok - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - mandat - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Ker tožnik po prenehanju mandata ravnatelja ni sprejel ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana skupaj z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, mu je tožena stranka dolžna v času odpovednega roka zagotavljati izplačilo nadomestila plače v višini njegove plače po zadnji veljavni (odpovedani) pogodbi o zaposlitvi (in ne v višini plače, kot jo je tožnik prejemal pred začetkom opravljanja funkcije ravnatelja).
ZIZ člen 15, 62, 62/2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 13, 13/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1.
predlog za odložitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za odložitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti – stečajni dolžnik – pravdni postopek, začet na podlagi izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine – prekinitev pravdnega postopka – prevzem pravde
Tožeča stranka je bila o vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi obveščena skupaj z vročitvijo sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi, ki ji je bil vročen 22. 2. 2010. Učinek navedenega sklepa je na podlagi 2. odst. 62. člena ZIZ v tem, da se začeti izvršilni postopek nadaljuje kot pravdni postopek, katere posledica je tudi nastanek taksne obveznosti v višini razlike med plačano takso v izvršilnem postopku in predpisano taksno obveznostjo v tar. št. 1111 za pravdni postopek. V kolikor tožeča stranka ni vložila pritožbe zoper razveljavitveni sklep na podlagi 2. odst. 62. člena ZIZ, je na tej podlagi morala vedeti, da ji bo nastala taksna obveznost.
Tožena stranka ni dokazala, da bi tožniku dejansko obračunala in izplačala na njegov transakcijski račun ali z izročitvijo gotovine (potrdilo o izročitvi gotovine) dolgovane zneske regresa, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo regresa za obdobje od 2004 do 2008, ko tožnik regresov ni prejel.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 5.
javni uslužbenec – napredovanje – ocenjevanje
Ne glede na to, da je bil tožnik v času pred zaključkom napredovalnega obdobja imenovan za mentorja in da je v tem času pripravil mentorski načrt, je dejstvo, da je mentorstvo opravljal šele po poteku napredovalnega obdobja. Iz tega razloga mu tožena stranka pri oceni utemeljeno ni podala dodatnih točk iz naslova mentorstva.
Na odločitev o stroških postopka ne more vplivati, ali je posamezni udeleženec v postopku nastopal kot predlagatelj ali nasprotni udeleženec, niti okoliščina, da nasprotni udeleženec ni soglašal s postopkom in načinom delitve skupnega premoženja, niti to, da ni on predlagal sodnega izvedenca.
pravnomočen izvršilni naslov - izbris družbe iz sodnega registra - družbenik izbrisane družbe - nadaljevanje postopka
Prvi odstavek 53. čl. ZIZ namreč določa, da sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. In ker v obravnavanem primeru novi dolžnik ne izpodbija samo odločitve o stroških, ampak celoten sklep (o izvršbi), bo odločitev sodišča prve stopnje o stroških sestavni del odločitve o ugovoru.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je predlog za obnovo postopka zavrnilo, ne da bi opravilo narok in ne da bi na narok vabilo stranke oziroma njihove pooblaščence, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po določbi 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Oškodovanec je v starosti 20 let utrpel hudo poškodbo vratne hrbtenice in pretres možganov s posledično posttravmatsko stresno motnjo, zato je primerna odškodnina za fizične bolečine in neugodnosti ter bodoče fizične bolečine, strah, skaženost in psihične bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 35.000,00 EUR kar predstavlja 35 povprečnih plač v času sojenja (19.11.2009).
ZDR člen 5, 57, 184. ZVZD člen 5, 6. OZ člen 131, 149, 150, 153.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Odškodninska odgovornost tožene stranke (zaposlitvene agencije) za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu pri uporabniku, h kateremu je bil napoten, ni izključena. Kot zaposlitvena agencija ima v razmerju do delavcev po določilih ZDR še vedno položaj delodajalca, posledično pa tudi obveznosti iz sklenjenega delovnega razmerja, ki izvirajo iz tega položaja in jih ne more prenesti na uporabnika oziroma izvajalca. V kolikor pa jih pogodbeno prenese na uporabnika oziroma izvajalca, je to le njuno notranje razmerje, ki na pravice delavcev iz pogodbe o zaposlitvi ne more vplivati.
pobot – ugotavljanje v pobot postavljene terjatve – prisojena terjatev pod pogoji prisilne poravnave
Tudi kadar se tožena stranka brani vtoževani terjatvi s trditvijo, da je prišlo do predpravdnega oziroma izvenpravdnega pobota terjatve, ki je predmet tožbenega zahtevka, z njeno nasprotno terjatvijo do tožnika, pa je ta med pravdnima strankama sporna, je sodišče dolžno ugotavljati, ali je tožena stranka res imela terjatev do tožeče stranke, v kakšni višini je obstajala in kdaj je ta zapadla.
Prvostopno sodišče ni kršilo načela dispozitivnosti in razpravnega načela, ko je samo preračunalo, koliko znaša obveznost tožene stranke upoštevaje sklenjeno prisilno poravnavo, saj je to del materialnopravnega preizkusa utemeljenosti tožbenega zahtevka.
odškodninska tožba proti tretjim osebam – aktivna legitimacija - samostojna škoda družbenika – refleksna škoda
V skladu s 1. odstavkom 264. člena ZGD-1 tožeča stranka nima aktivne legitimacije za refleksno škodo, imela pa bi aktivno legitimacijo za samostojno škodo, ki bi ji nastala poleg škode, ki je nastala družbi.
Upravičencu iz 4. alinee 2. člena ZPIZV, ki mu je bila z odločbo vojaškega nosilca obveznega zavarovanja pravica do pokojnine priznana v letu 1992, se pokojnina odmeri ob upoštevanju pokojninske osnove, določene v točkah, ki je navedena v odločbi vojaškega nosilca obveznega zavarovanja. Število točk se pomnoži z vrednostjo točke za mesec december 1990, od tako izračunane pokojninske osnove se odmeri pokojnina glede na pokojninsko dobo, ki jo je zavarovanec dopolnil do 30. 9. 1991, v odstotku, ki bi mu pripadal po vojaških predpisih.
javni uslužbenec – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga – odškodninska odgovornost – trpinčenje na delovnem mestu – mobbing – dokazno breme
Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Pri tem institutu je dokazno breme obrnjeno, kar pomeni, da mora delodajalec kot tožena stranka ob zatrjevanjem trpinčenju na delovnem mestu dokazati, da trpinčenja ni bilo.
ZIZ člen 4, 4/1, 31, 31/2, 32, 32/1, 40, 40/9. ZDavP-2 člen 18, 18/1, 19, 19/1, 19/2. ZIZ-H člen 38.
predlog za opravo poizvedb pri DURS-u – posredovanje podatkov – uspešna izvedba izvršilnega postopka – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – actio Pauliana – podatki o dolžnikovem premoženju – dolžnikova pretekla razpolaganja – seznam dolžnikovega premoženja - veljavnost novele ZIZ-H
Za uspešno izvedbo izvršilnega postopka so pomembni le podatki, ki se nanašajo na dolžnikovo premoženje, ne pa tudi podatki o premoženju tretjih oseb. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je upnikov predlog za opravo poizvedb pri DURS-u zavrnilo, saj od DURS ni bilo upravičeno zahtevati posredovanja podatkov o dolžnikovih preteklih razpolaganjih s premoženjem.
Organizator potovanja ima ne glede na splošne pogoje poslovanja pravico do povračila svojih stroškov v primeru, če potnik odstopi od pogodbe zaradi okoliščin, ki se jim ni mogel izogniti ali jih odvrniti in bi bile ob sklenitvi pogodbe utemeljen razlog, da pogodbe ne bi sklenil, če bi bile takrat podane. To pravilo je po svoji naravi kogentno. Splošni pogoji lahko drugače urejajo norme, ki imajo dispozitivni značaj, kar pomeni, da jih stranki s soglasjem volj lahko uredita po svoje. Ne moreta pa nasprotovati ureditvi, ki je kogentno urejena. To zlasti velja za potrošniške pogodbe, kakršna je obravnavana.
Če splošni pogoji določenega vprašanja ne uredijo, postanejo zakonske določbe tisto materialno pravo, ki stranki zavezuje. Posledično je treba splošne pogoje vedno presojati v luči zakonskega materialnega prava in pri tem paziti, da njihova vsebina ni v nasprotju z materialnopravno zakonsko določbo, ki stranki zavezuje.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – uporaba materialnega prava - valorizacija delno plačane odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – telesne bolečine
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, telesne bolečine, udarec in zvin desne rame, udarec v desno ključnico, udarec v desno koleno, nateg vratnih mišic.