Tožena stranka ni dokazala, da bi tožniku dejansko obračunala in izplačala na njegov transakcijski račun ali z izročitvijo gotovine (potrdilo o izročitvi gotovine) dolgovane zneske regresa, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo regresa za obdobje od 2004 do 2008, ko tožnik regresov ni prejel.
V popravljeni tožbi tožnik sicer ni oblikoval tožbenega zahtevka, kot mu je primeroma navedlo sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim mu je tožbo vrnilo v popravo, vendar je iz popravljene tožbe vendarle razvidno, da tožnik uveljavlja ugotovitev nezakonitosti (redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tak tožbeni zahtevek je povsem sposoben za nadaljnjo obravnavo, zaradi česar sklep sodišča prve stopnje, da se (popravljena) tožba kot nepopolna zavrže, ni zakonit.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0063483
ZIL-1 člen 123, 123a. ZIZ člen 274, 275.
začasna odredba - kršitev patenta - ničnost patenta – neugodne posledice izdaje začasne odredbe - varščina kot pogoj za začasno odredbo - pravočasnost predloga za začasno odredbo
Odlašanje z odločitvijo o predlagani začasni odredbi v položaju, ko sta tožeči stranki verjetnost svoje pravice izkazali z ugotovitveno odločbo URSIL, ki temelji tudi na polnem preizkusu patenta (tudi s strani strokovnjakov farmacevtske stroke), do pridobitve novega izvedenskega mnenja, bi pomenilo, da bi sodišče glede obstoja pravice terjalo višjo stopnjo skladnosti svoje predstave od predpisane stopnje verjetnosti.
Ugotavljanje pogoja za izdajo začasne odredbe po točki c) 2. odst. 123. člena ZIL-1 terja primerjanje neugodnih posledic na strani obeh pravdnih strank, to je tožeče stranke ob neizdaji začasne odredbe v primerjavi s posledicami na strani tožene stranke ob izdaji začasne odredbe, ki bi se kasneje izkazala za neutemeljeno. Posledice, ki jih je potrebno primerjati, se ne kažejo nujno zgolj v grozeči materialni škodi, ki bi jo morale stranke na konkretizirani ravni izkazati. Zakon uporablja pojem „neugodne posledice“ in ne zgolj škode. Potrebno je zato tehtati tudi morebitne druge posledice glede na podano trditveno podlago obeh pravdnih strank.
1. odst. 275. člena ZIZ, ni mogoče uporabiti kot podlago za izdajo regulacijskih začasnih odredb iz 123. člena ZIL-1.
Na odločitev o stroških postopka ne more vplivati, ali je posamezni udeleženec v postopku nastopal kot predlagatelj ali nasprotni udeleženec, niti okoliščina, da nasprotni udeleženec ni soglašal s postopkom in načinom delitve skupnega premoženja, niti to, da ni on predlagal sodnega izvedenca.
ZIZ člen 15, 62, 62/2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 13, 13/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1.
predlog za odložitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za odložitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti – stečajni dolžnik – pravdni postopek, začet na podlagi izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine – prekinitev pravdnega postopka – prevzem pravde
Tožeča stranka je bila o vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi obveščena skupaj z vročitvijo sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi, ki ji je bil vročen 22. 2. 2010. Učinek navedenega sklepa je na podlagi 2. odst. 62. člena ZIZ v tem, da se začeti izvršilni postopek nadaljuje kot pravdni postopek, katere posledica je tudi nastanek taksne obveznosti v višini razlike med plačano takso v izvršilnem postopku in predpisano taksno obveznostjo v tar. št. 1111 za pravdni postopek. V kolikor tožeča stranka ni vložila pritožbe zoper razveljavitveni sklep na podlagi 2. odst. 62. člena ZIZ, je na tej podlagi morala vedeti, da ji bo nastala taksna obveznost.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je predlog za obnovo postopka zavrnilo, ne da bi opravilo narok in ne da bi na narok vabilo stranke oziroma njihove pooblaščence, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po določbi 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Upravičencu iz 4. alinee 2. člena ZPIZV, ki mu je bila z odločbo vojaškega nosilca obveznega zavarovanja pravica do pokojnine priznana v letu 1992, se pokojnina odmeri ob upoštevanju pokojninske osnove, določene v točkah, ki je navedena v odločbi vojaškega nosilca obveznega zavarovanja. Število točk se pomnoži z vrednostjo točke za mesec december 1990, od tako izračunane pokojninske osnove se odmeri pokojnina glede na pokojninsko dobo, ki jo je zavarovanec dopolnil do 30. 9. 1991, v odstotku, ki bi mu pripadal po vojaških predpisih.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – škoda
Tožena stranka za novo škodo, ki je tožniku nastala, ne odgovarja, ker tožnik ni dokazal, da je škoda nastala kot posledica izpostavljenosti hlapom solne kisline med opravljanjem dela.
Ker tožnikova delovna zmožnost za svoj poklic ni zmanjšana za 50 % ali več, temveč je pod določenimi pogoji še zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu, je pri njem podana III. kategorija invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
ZPIZ-1 člen 39, 180, 181, 249, 406. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 263.
nova odmera pokojnine
Ker s pravnomočno odločbo o priznanju starostne pokojnine z dne 22. 5. 2007 pri tožnici ni bilo odločeno o vštevanju dela plač za leta 1990 do 1994, ki tudi niso bili zajeti v obrazcu M4, ti podatki o izplačilu plač v spornem obdobju predstavljajo novo dejstvo, ki je nastalo po izdaji odločbe o pravici do starostne pokojnine z dne 22. 5. 2007, in je potrebno zahtevo za upoštevanje teh plač pri odmeri pokojnine z dne 19. 8. 2008 obravnavati kot zahtevo za novo odmero pokojnine.
Invalidnost se za zavarovance, ki so zavarovani na podlagi samostojnega opravljanja dejavnosti (11. člen ZPIZ/92), ugotavlja glede na sposobnost opravljanja dejavnosti in ne opravljanja dela na delovnem mestu.
delno plačilo - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - varno delo
Tožena stranka ni ustrezno ukrepala in ni zagotovila, da bi se delo razkladanja odpadkov s tovornjaka opravilo na varen način, ampak je tožnik pri razkladanju stopil na tovornjak. Ob takem načinu dela je prišlo do nesreče pri delu, za nastanek katere tožena stranka krivdno odgovarja.
ZIZ člen 4, 4/1, 31, 31/2, 32, 32/1, 40, 40/9. ZDavP-2 člen 18, 18/1, 19, 19/1, 19/2. ZIZ-H člen 38.
predlog za opravo poizvedb pri DURS-u – posredovanje podatkov – uspešna izvedba izvršilnega postopka – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – actio Pauliana – podatki o dolžnikovem premoženju – dolžnikova pretekla razpolaganja – seznam dolžnikovega premoženja - veljavnost novele ZIZ-H
Za uspešno izvedbo izvršilnega postopka so pomembni le podatki, ki se nanašajo na dolžnikovo premoženje, ne pa tudi podatki o premoženju tretjih oseb. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je upnikov predlog za opravo poizvedb pri DURS-u zavrnilo, saj od DURS ni bilo upravičeno zahtevati posredovanja podatkov o dolžnikovih preteklih razpolaganjih s premoženjem.
V kolikor izvedenec skladno s sklepom sodišča poda izvedensko mnenje, je upravičen do nagrade ne glede na to, ali sodišče njegovo mnenje upošteva pri odločitvi, in ne glede na to, ali se stranki z vsebino mnenja strinjata.
Upoštevaje, da nagrada za postopek po tarifni številki 3100 ZOdvT vključuje tudi pridobivanje podatkov, potrebnih za uveljavljanje tožbenih zahtevkov v sodnem postopku, tožena stranka do posebne nagrade za izvensodna opravila po tarifni številki 2200 ZOdvT ni upravičena.
pogajanja - odgovornost za neresna pogajanja - povrnitev stroškov
Za škodo vselej (tudi v primeru, ko poziv k zbiranju ponudb odda oseba javnega prava) odgovarja stranka, ki se je sicer pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzročila škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0007203
ZS člen 101, 101/2, 101/2-4, 103, 103/2. TRIPS člen 1, 1/2.
spor iz intelektualne lastnine - izključna krajevna pristojnost – avtorski spor
Predmet te pravde je avtorskopravni spor, avtorske in sorodne pravice pa, upoštevajoč 1. poglavje 2. dela v zvezi z 2. odstavkom 1. člena TRIPS, pomenijo del intelektualne lastnine. V sporih iz intelektualne lastnine pa je na podlagi določila 2. odst. 103. člena ZS v zvezi s 4. točko 2. odst. 101. člena istega zakona na prvi stopnji izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 5.
javni uslužbenec – napredovanje – ocenjevanje
Ne glede na to, da je bil tožnik v času pred zaključkom napredovalnega obdobja imenovan za mentorja in da je v tem času pripravil mentorski načrt, je dejstvo, da je mentorstvo opravljal šele po poteku napredovalnega obdobja. Iz tega razloga mu tožena stranka pri oceni utemeljeno ni podala dodatnih točk iz naslova mentorstva.