OZ člen 100, 100/2, 111, 111/2, 111/4, 488, 488/1, 490.
prodajna pogodba – odgovornost za pravne napake – razdrtje pogodbe po samem zakonu – evikcija – ukradena stvar - zaseg
Avtomobil, ki ga je prvo tožena stranka prodala tožniku, je bil ukraden in zato obremenjen s pravno napako, ki je izključevala pravico tožeče stranke, da ga pridobi v last. Ker je bil avtomobil tožniku zasežen kot ukraden in je s tem prišlo do evikcije, je bila pogodba razdrta po samem zakonu.
ZASP člen 15, 21, 57, 143, 153, 153/2. ZASP-B člen 26, 26/4, 156, 157.
exceptio illegalis – tarifa – pravilnik – valorizacija tarife – uporaba avtorskega dela
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo Pravilnika 2006 oziroma njegove tarife, sklicujoč se na 125. člen URS in 1. odstavek 3. člena ZS. Podzakonskega predpisa, za katerega meni, da ni v skladu z zakonom, sodišče pri svojem odločanju ne sme upoštevati (exceptio illegalis), ker je pri odločanju vezano le na ustavo in zakon.
Določilo 39. člena ZOZP je potrebno razlagati tako, da uveljavlja omejitev odgovornosti tožene stranke glede zavarovalnega kritja tudi glede vrste škode, ki so jo povzročili neznani vozniki.
Če je bilo vozilo neznano, to še ne pomeni, da je bilo nezavarovano.
parcelna številka – zemljiška knjiga – kataster – identifikacijski znak - poočitba
Zemljiškoknjižno sodišče mora v primeru, ko je predlogu za glavni vpis predložena listina, v kateri je nepremičnina, glede katere se predlaga vpis, označena s parcelno številko, katere spremembo je zemljiškoknjižno sodišče pred tem po uradni dolžnosti poočitilo, preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino.
ZFPPIPP člen 499, 499/3. ZFPPIPP-A člen 34. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 7, 7/1, 7/2.
nagrada stečajnemu upravitelju
Ker Pravilnik predvideva nagrado za posamezna opravila, ki jih stečajni upravitelj opravi v stečajnem postopku (za izdelavo otvoritvenega poročila; za preizkus terjatev; za unovčenje stečajne mase in razdelitev) je določbo 34. člena novele potrebno razlagati tako, da se v primeru, če je opravilo, za katerega se odmerja nagrada, opravljeno po 13.6.2009, odmeri nagrada v skladu s Pravilnikom.
mandatna pogodba – obveznost rezultata – odstop od pogodbe – rok za odpravo kršitev
Tožena stranka je s prevzeto obveznostjo rezultata sprejela nase točno definirano nalogo, zato bi se morala zavedati, da mora ves čas ne le sama izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti, pač pa tudi slediti povečanju prodaje in spremljati izvajanje obveznosti tožeče stranke, ki niso bile le finančne narave. Če bi ob spremljanju izvedbe izdelanega vsebinskega in terminskega načrta razvojnega programa zasledila, da rezultata, predvidenega s pogodbo, ne bo mogla izpolniti zaradi nesodelovanja tožeče stranke, bi morala nedvoumno opozoriti tožečo stranko, da bo s tem preprečila povečanje prodaje, ji določiti rok za odpravo kršitve in če v danem roku kršitev ne bi bila odpravljena, sama odstopiti od pogodbe iz krivdnih razlogov na strani tožeče stranke.
delitev solastnine – skupni deli stavbe v etažni lastnini – zemljišče v solastnini – najem
V skladu z določbo 3. odstavka 105. člena SPZ predstavljajo skupni deli zgradbe zemljišča, na katerih stavba stoji, pa tudi druge nepremičnine. Slednje so lahko predvsem tiste, ki so vpisane v isti osnovni vložek kot stavba, še posebej tiste, ki po svojem namenu in obsegu lahko služijo zgolj stavbi v etažni lastnini kot celoti.
Določilo 92. člena OZ, v skladu s katerim pazi sodišče na ničnost po uradni dolžnosti, pomeni le to, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana stranka nanjo sploh ne sklicuje, a le če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
S kasnejšim stečajnim postopkom nad toženo stranko je tožeča stranka zaradi neizpolnitve obveznosti tožene stranke iz potrjene prisilne poravnave pridobila pravico uveljavljati terjatev v višini, kot bi jo lahko uveljavljala v samem stečajnem postopku.
Tožena stranka, ki je aro prejela, za neizpolnitev pogodbe ni odgovorna, temveč je odgovorna tožeča stranka sama, glede na določbo 2. odst. 65. čl. OZ do vračila dvojne are ni upravičena. V 1. odst. 65. čl. OZ je določeno, da sme stranka, ki je aro prejela, prejeto aro obdržati v primeru, če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro dala. To pomeni, da tožeča stranka brez podlage zahteva vračilo tako dvojne are kot tudi plačane are.
oprava zapuščinske obravnave - pravica upnika zahtevati opravo zapuščinske obravnave - stranka v zapuščinskem postopku
Prvo sodišče je imelo v podatkih smrtovnice podlago za svojo odločitev, da ne opravi zapuščinske obravnave, upnik pa ni oseba, ki deduje, zato nima pravice zahtevati, da se obravnava opravi.
zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – pomen pravnomočne kazenske sodbe pri zastaranju
Določba 377. člena ZOR, ki ureja zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, praviloma velja le v primeru pravnomočne kazenske sodbe. V drugih primerih pa je treba upoštevati 388. člen ZOR, po kateri se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.
prepoved razpolaganja z nepremičninami, za katere obstaja možnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku – ničnost pravnega posla
Po 88. členu ZDen je ničen vsak pravni posel o razpolaganju z nepremičnino, sklenjen po uveljavitvi ZDen, glede katere je bila vložena zahteva za denacionalizacijo.
V odškodninski pravdi glede odgovornosti odvetnika zaradi zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe, se uspeh v pravdi, v kateri je bil prekluzivni rok zamujen, obravnava kot predhodno vprašanje.
Ker je imel odvetnik svojo odgovornost zavarovano, lahko oškodovanec izbira, ali bo tožil odvetnika ali pa bo vložil direktno tožbo proti zavarovalnici.
Odškodninsko terjatev proti odvetniku iz naslova odgovornosti je mogoče veljavno cedirati tretjemu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062046
OZ člen 376, 462, 634, 634/1, 638.
sklepčnost tožbe – jamčevanje za napake – pobotni ugovor - ne ultra alterum tantum
Tožena stranka morala v prvi vrsti konkretizirati „napako“ (da je tožeča stranka dobavila „nekaj drugega“ namesto naročenega, predstavlja nedopustno pritožbeno novoto) tako, da bi jo opisala, t.j. opisala način, na katerega se je manifestirala v zaznavnem področju uporabnika. Neuporabnost programskega paketa, na katerega se je v postopku na prvi stopnji sklicevala, je pravni standard in ne dejansko vprašanje. Standardu neuporabnosti da konkretno vsebino sodišče, ki pa tega ne more storiti, če stranka ne navede konkretnih lastnosti, zaradi katerih je bilo delo (ali stvar) neuporabno.
ZPP člen 286/1, 286/2, 286a/4, 286a/5, 286a/6, 339/2-8.
sklepčnost tožbe – pravočasnost pripravljalne vloge – prekluzija z navajanjem dejstev – pravica do izjave
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da je imela tožeča stranka na voljo dovolj časa za pravočasno predložitev vloge, t.j. dovolj zgodaj pred narokom dne 10.3.2010. K predložitvi vloge je bila (ne da bi za to potrebovala poziv sodišča) smiselno poklicana že po prejemu odgovora na tožbo, najkasneje pa bi se s prejemom vabila en mesec pred narokom morala zavedati, da se izteka čas, ko se o navedbah tožene stranke v odgovoru na tožbo še lahko „dovolj zgodaj“ izjavi. Znano dejstvo je, da stranke narok na sodišču prepogosto dojemajo kot zbirno mesto za izmenjavo novih pripravljalnih vlog in da je prav preprečitvi slednjega namenjeno določilo 286.a čl. ZPP. Vendar pa sistem prekluzij, določen v 286.a členu ZPP, nujno poseže v ustavno varovano pravico strank do izjave v postopku. Zahteva po učinkovitosti in ekonomičnosti sodnega postopka mora biti zato v sorazmernem ravnovesju s to pravico.
Stranka je upravičena vsaj do tistega minimuma varstva (njene pravice do izjave), ki ji ga nudi sodišče pri prekluziji na poziv, to pa je, da jo sodišče (kadarkoli, vendar vnaprej) izrecno opozori na njeno dolžnost dovolj zgodnje predložitve vlog sodišču tudi v primerih iz 4. odst. 286.a člena ZPP, in na posledice zamude (5. odst. 286.a člena ZPP).
ZIZ člen 15, 266, 266/1, 272. ZPP člen 365, 365/3.
predlog za izdajo začasne odredbe - stik otroka s staršem - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost v postopku zavarovanja z začasno odredbo - verjetno izkazana terjatev
Če se predlaga izdaja začasne odredbe preden je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek (prvi odstavek 266. člena ZIZ), je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in samo začasno odredbo pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. V takem postopku se ne uporabljajo določbe 408. člena ZPP, saj je ta poseben postopek predpisan za spore iz razmerij med starši in otroki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0003063
ZKP člen 394, 394/1. KZ člen 133, 133/2.
zmotno ugotovljeno dejansko stanje – odločilna dejstva – drugačna presoja že ugotovljenih dejstev
Obdolženec, ki je namerno zadel z vozilom v oškodovanca, se je zavedal, da vsled samega zadetja ali pa z zadetjem povzročenega oškodovančevega padca, utegne oškodovancu povzročiti lahko telesno poškodbo. Tudi najblažje zadetje, če je bilo povzročeno namerno, ne izključuje obdolženčevega naklepa. Jakost trčenja bi se lahko odrazila le pri prepovedani posledici in pravni opredelitvi kaznivega dejanja, nikakor pa ne more vplivati na obdolženčevo krivdo.