sporazumna razveza pogodbe – neupravičena pridobitev – dogovor o zadržanju plačanega dela kupnine
Ne glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta obe pogodbeni stranki želeli s sklenitvijo sporazuma doseči vračilo davka od prometa nepremičnin, je po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno učinke tega sporazuma omejilo le na interes tožene stranke. Podpis Sporazuma s strani kupca ima namreč tudi zanj določene učinke, razen če jih sklenitelja sporazuma izrecno ne izključita. Da si je tožena stranka kljub sporazumu o razvezi pogodbe ohranila pravico zadržati del kupnine, ni določeno zatrjevala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060655
OZ člen 435. SPZ člen 8.
prodajna pogodba - razlaga pogodb – predmet pogodbe – načelo superficies solo cedit – odstop od načela povezanosti stavbe in zemljišča
Pritožnik izpostavlja, da prodajna pogodba nasprotuje temeljnemu načelu stvarnega prava superficies solo cedit. Tožena stranka je res posebej obračunala vrednost poslovne stavbe in zemljišča pod njo. Ni pa s sklenitvijo pogodbe prišlo do kršitve načela superficies solo cedit, ki je uzakonjeno v 8. členu SPZ. Tožena stranka je tako zemljišče kot tudi na njem stoječo stavbo prodala skupaj kot celoto, le vrednost sestavin pri oblikovanju cene predmeta prodaje je obračunala ločeno. Zato odstop od načela povezanosti in zemljišča ni podan, kot zmotno meni pritožnik.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – pravno priznana škoda
Za strah je mogoče prisoditi pravično denarno odškodnino, če je bil strah intenziven in je dalj časa trajal. Če je bil intenziven strah kratkotrajen, je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
Prikrajšanja kot jih zatrjuje tožnik (da je močno prizadet njegov občutek varnosti, kar mu povzroča hude psihične bolečine, da je bolj živčen, težje zaspi, se težje skoncentrira ipd.), niso prikrajšanja, zaradi katerih bi lahko zahteval odškodnino iz naslova zmanjšane življenjske aktivnosti.
zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – pomen pravnomočne kazenske sodbe pri zastaranju
Določba 377. člena ZOR, ki ureja zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, praviloma velja le v primeru pravnomočne kazenske sodbe. V drugih primerih pa je treba upoštevati 388. člen ZOR, po kateri se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.
oprava zapuščinske obravnave - pravica upnika zahtevati opravo zapuščinske obravnave - stranka v zapuščinskem postopku
Prvo sodišče je imelo v podatkih smrtovnice podlago za svojo odločitev, da ne opravi zapuščinske obravnave, upnik pa ni oseba, ki deduje, zato nima pravice zahtevati, da se obravnava opravi.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - nepravilno vročanje
Napake, za katero stranka trdi, da jo je zagrešilo sodišče prve stopnje, se pravi nepravilne vročitve, ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje.
Določilo 92. člena OZ, v skladu s katerim pazi sodišče na ničnost po uradni dolžnosti, pomeni le to, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana stranka nanjo sploh ne sklicuje, a le če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0007190
OZ člen 335, 619, 633.
odgovornost za napake – zastaranje – nastanek škode – konkretiziranost pritožbene navedbe
Pritožbena navedba, da sodišče ni izvedlo dokaznega postopka, “čeprav je tožena stranka o dodatnih stroških (torej škodi), ki jih je imela z dokončanjem tožnikovega dela in o popravilu napak tožnikovega dela, navajala že v ugovoru“, je premalo konkretizirana, da bi pritožbeno sodišče nanjo moglo konkretno odgovoriti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065569
OZ člen 245, 335.
škoda – zastaranje terjatve – vzročna zveza – odgovornost zaradi opustitve obvestila pogodbene stranke
Tožeča stranka zatrjuje, da ni zahtevala plačila od dejanskih povzročiteljev, ker je terjatev do njih zastarala. Dokler dolžnik (povzročitelj odpadkov) ne poda ugovora zastaranja, ima tožeča stranka pravico in možnost od njega izterjati povrnitev stroškov, zato tožeči stranki (še) ni nastala škoda.
parcelna številka – zemljiška knjiga – kataster – identifikacijski znak - poočitba
Zemljiškoknjižno sodišče mora v primeru, ko je predlogu za glavni vpis predložena listina, v kateri je nepremičnina, glede katere se predlaga vpis, označena s parcelno številko, katere spremembo je zemljiškoknjižno sodišče pred tem po uradni dolžnosti poočitilo, preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino.
ZFPPIPP člen 499, 499/3. ZFPPIPP-A člen 34. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 7, 7/1, 7/2.
nagrada stečajnemu upravitelju
Ker Pravilnik predvideva nagrado za posamezna opravila, ki jih stečajni upravitelj opravi v stečajnem postopku (za izdelavo otvoritvenega poročila; za preizkus terjatev; za unovčenje stečajne mase in razdelitev) je določbo 34. člena novele potrebno razlagati tako, da se v primeru, če je opravilo, za katerega se odmerja nagrada, opravljeno po 13.6.2009, odmeri nagrada v skladu s Pravilnikom.
začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Le izjemoma se lahko prisodi odškodnina tudi za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, in sicer če so te močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja ali če to opravičujejo posebne (neobičajne) okoliščine. Ob tem pa mora biti začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti takšno, da je škodo, ki je s tem nastala, mogoče razmejiti od drugih oblik oškodovančeve nepremoženjske škode.
pogodba o posrednem finančnem leasingu – razmerje z mednarodnim elementom – sekundarna navezna okoliščina – uporaba avstrijskega prava – zamudne obresti – oderuške obresti – procesne obresti – prepoved anatocizma – pravilo ne ultra alterum tantum
Presoja ugovora oderuških obresti in ne ultra alterum tantum po avstrijskem pravu.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-1, 103/4-2, 104, 104/2, 104/2-1, 493, 493/2, 495, 495/1, 495/1-2, 499, 499/1, 499/1-1, 499/1-6, 499/3, 500. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 23.
nagrada stečajnega upravitelja - časovna uporaba ZFPPIPP in Pravilnika - faze stečajnega postopka
Stečajni upravitelj je upravičen do nadomestil za izdelavo otvoritvenega poročila in za preizkus terjatev, če je v konkretnem stečajnem postopku opravljal funkcijo stečajnega upravitelja v fazi neposredno po začetku stečajnega postopka in v fazi preizkušanja terjatev. Zgolj zaradi tega, ker se je stečajni postopek začel pred dnem 1.10.2008, ni izključena uporaba 1. in 2. tč. IV. odst. 103. čl. ZFPPIPP, saj sta fazi: 1. prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika ter izdelava otvoritvenega poročila in 2. preizkus terjatev, skupni prejšnji in sedanji ureditvi.
mandatna pogodba – obveznost rezultata – odstop od pogodbe – rok za odpravo kršitev
Tožena stranka je s prevzeto obveznostjo rezultata sprejela nase točno definirano nalogo, zato bi se morala zavedati, da mora ves čas ne le sama izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti, pač pa tudi slediti povečanju prodaje in spremljati izvajanje obveznosti tožeče stranke, ki niso bile le finančne narave. Če bi ob spremljanju izvedbe izdelanega vsebinskega in terminskega načrta razvojnega programa zasledila, da rezultata, predvidenega s pogodbo, ne bo mogla izpolniti zaradi nesodelovanja tožeče stranke, bi morala nedvoumno opozoriti tožečo stranko, da bo s tem preprečila povečanje prodaje, ji določiti rok za odpravo kršitve in če v danem roku kršitev ne bi bila odpravljena, sama odstopiti od pogodbe iz krivdnih razlogov na strani tožeče stranke.
ZKP člen 371, 371/1-3, 383, 383/1-1, 430, 430/2, 442, 442/1. KZ člen 217, 217/1.
sojenje v nenavzočnosti obdolženca – izvajanje dokazov – pravica do izjave
V primeru, ko se na ponovni obravnavi izvajajo dokazi, glede katerih se obdolženec v prejšnji fazi postopka ni mogel izjasniti, niso podani pogoji za izvedbo glavne obravnave v obdolženčevi nenavzočnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0003063
ZKP člen 394, 394/1. KZ člen 133, 133/2.
zmotno ugotovljeno dejansko stanje – odločilna dejstva – drugačna presoja že ugotovljenih dejstev
Obdolženec, ki je namerno zadel z vozilom v oškodovanca, se je zavedal, da vsled samega zadetja ali pa z zadetjem povzročenega oškodovančevega padca, utegne oškodovancu povzročiti lahko telesno poškodbo. Tudi najblažje zadetje, če je bilo povzročeno namerno, ne izključuje obdolženčevega naklepa. Jakost trčenja bi se lahko odrazila le pri prepovedani posledici in pravni opredelitvi kaznivega dejanja, nikakor pa ne more vplivati na obdolženčevo krivdo.
ugovor zoper sklep o izvršbi - davčni dolg – zavarovanje – hipoteka - predlog za izvršbo - prenehanje obveznosti
Določba 126.a člena ZDavP-2 (Ur. l. RS št. 117/2006) je jasna, upnik mora davčni dolg zavarovati najprej s hipoteko, zatem pa vložiti predlog za izvršbo na nepremičnino pred potekom zastaranja pravice do izterjave, le v takem primeru davčna obveznost ne preneha.
ZPP člen 286/1, 286/2, 286a/4, 286a/5, 286a/6, 339/2-8.
sklepčnost tožbe – pravočasnost pripravljalne vloge – prekluzija z navajanjem dejstev – pravica do izjave
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da je imela tožeča stranka na voljo dovolj časa za pravočasno predložitev vloge, t.j. dovolj zgodaj pred narokom dne 10.3.2010. K predložitvi vloge je bila (ne da bi za to potrebovala poziv sodišča) smiselno poklicana že po prejemu odgovora na tožbo, najkasneje pa bi se s prejemom vabila en mesec pred narokom morala zavedati, da se izteka čas, ko se o navedbah tožene stranke v odgovoru na tožbo še lahko „dovolj zgodaj“ izjavi. Znano dejstvo je, da stranke narok na sodišču prepogosto dojemajo kot zbirno mesto za izmenjavo novih pripravljalnih vlog in da je prav preprečitvi slednjega namenjeno določilo 286.a čl. ZPP. Vendar pa sistem prekluzij, določen v 286.a členu ZPP, nujno poseže v ustavno varovano pravico strank do izjave v postopku. Zahteva po učinkovitosti in ekonomičnosti sodnega postopka mora biti zato v sorazmernem ravnovesju s to pravico.
Stranka je upravičena vsaj do tistega minimuma varstva (njene pravice do izjave), ki ji ga nudi sodišče pri prekluziji na poziv, to pa je, da jo sodišče (kadarkoli, vendar vnaprej) izrecno opozori na njeno dolžnost dovolj zgodnje predložitve vlog sodišču tudi v primerih iz 4. odst. 286.a člena ZPP, in na posledice zamude (5. odst. 286.a člena ZPP).