skupno premoženje – posebno premoženje – delež zakonca na skupnem premoženju
Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.
S kasnejšim stečajnim postopkom nad toženo stranko je tožeča stranka zaradi neizpolnitve obveznosti tožene stranke iz potrjene prisilne poravnave pridobila pravico uveljavljati terjatev v višini, kot bi jo lahko uveljavljala v samem stečajnem postopku.
Tožena stranka, ki je aro prejela, za neizpolnitev pogodbe ni odgovorna, temveč je odgovorna tožeča stranka sama, glede na določbo 2. odst. 65. čl. OZ do vračila dvojne are ni upravičena. V 1. odst. 65. čl. OZ je določeno, da sme stranka, ki je aro prejela, prejeto aro obdržati v primeru, če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro dala. To pomeni, da tožeča stranka brez podlage zahteva vračilo tako dvojne are kot tudi plačane are.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060655
OZ člen 435. SPZ člen 8.
prodajna pogodba - razlaga pogodb – predmet pogodbe – načelo superficies solo cedit – odstop od načela povezanosti stavbe in zemljišča
Pritožnik izpostavlja, da prodajna pogodba nasprotuje temeljnemu načelu stvarnega prava superficies solo cedit. Tožena stranka je res posebej obračunala vrednost poslovne stavbe in zemljišča pod njo. Ni pa s sklenitvijo pogodbe prišlo do kršitve načela superficies solo cedit, ki je uzakonjeno v 8. členu SPZ. Tožena stranka je tako zemljišče kot tudi na njem stoječo stavbo prodala skupaj kot celoto, le vrednost sestavin pri oblikovanju cene predmeta prodaje je obračunala ločeno. Zato odstop od načela povezanosti in zemljišča ni podan, kot zmotno meni pritožnik.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – pravno priznana škoda
Za strah je mogoče prisoditi pravično denarno odškodnino, če je bil strah intenziven in je dalj časa trajal. Če je bil intenziven strah kratkotrajen, je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
Prikrajšanja kot jih zatrjuje tožnik (da je močno prizadet njegov občutek varnosti, kar mu povzroča hude psihične bolečine, da je bolj živčen, težje zaspi, se težje skoncentrira ipd.), niso prikrajšanja, zaradi katerih bi lahko zahteval odškodnino iz naslova zmanjšane življenjske aktivnosti.
dedni dogovor – sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine – napaka volje – izpodbojen pravni posel
Dedni dogovor (sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine oz. zapuščine) je pogodba civilnega (obligacijskega) prava. Če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče po 3. odst. 214. čl. ZD tak sporazum v sklepu o dedovanju, kot pogodba civilnega (obligacijskega) prava pa je zaradi napak volje izpodbojen (primerjaj 94. čl. OZ). Ker je pravni posel zaradi napak volje veljavno sklenjen, a izpodbojen (pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost lahko zahteva, da se pogodba razveljavi – 1. odst. 95. čl. OZ), zahtevek za razveljavitev pa je potrebno uveljavljati s tožbo (v primeru spora) z oblikovalnim (konstitutivnim) zahtevkom (naj sodišče pogodbo razveljavi), je pogodba veljavna, dokler se ne razveljavi.
ureditev meje – določitev meje po močnejši pravici – soglasje strank - močnejša pravica – dokazna ocena
Le tedaj, ko je meja dokončno urejena v katastrskem postopku, se domneva močnejša pravica po tako določeni meji, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Res se nasprotni udeleženec ni strinjal z ureditvijo meje na podlagi močnejše pravice, vendar to glede na določbo 3. odstavka 77. člena SZP ni bila ovira za dokončanje postopka za določitev meje na podlagi močnejše pravice. Kadar vrednost spornega prostora ne presega dvojnega zneska, do katerega v sodnem postopku odloča sodnik posameznik (4.000,00 EUR), uredi sodišče mejo po močnejši pravici brez soglasja strank.
izločitev sodnika – denarna kazen – zloraba procesnih pravic – dopustnost pritožbe zoper sklep, s katerim se zavrne zahteva za izločitev sodnika
Tožnica je podala v istem postopku štiri zahteve za izločitev sodnice, pri čemer je v njih vedno navajala iste razloge za izločitev, ponavlja pa jih tudi v pritožbi. Takšno njeno ravnanje je nedvomno sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot zlorabo procesnih pravic in zato na podlagi 11. čl. ZPP utemeljeno izreklo tožnici denarno kazen.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v konkretnem primeru druga toženka, to je nepremičninska družba, škode ni povzročila. Pri navedenih zneskih ne gre za škodo, temveč za zmanjšanje kupnine, tožnica pa je z navedenim zahtevkom delno že uspela zoper prvotoženko kot prodajalko.
začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Le izjemoma se lahko prisodi odškodnina tudi za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, in sicer če so te močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja ali če to opravičujejo posebne (neobičajne) okoliščine. Ob tem pa mora biti začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti takšno, da je škodo, ki je s tem nastala, mogoče razmejiti od drugih oblik oškodovančeve nepremoženjske škode.
oprava zapuščinske obravnave - pravica upnika zahtevati opravo zapuščinske obravnave - stranka v zapuščinskem postopku
Prvo sodišče je imelo v podatkih smrtovnice podlago za svojo odločitev, da ne opravi zapuščinske obravnave, upnik pa ni oseba, ki deduje, zato nima pravice zahtevati, da se obravnava opravi.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - nepravilno vročanje
Napake, za katero stranka trdi, da jo je zagrešilo sodišče prve stopnje, se pravi nepravilne vročitve, ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065569
OZ člen 245, 335.
škoda – zastaranje terjatve – vzročna zveza – odgovornost zaradi opustitve obvestila pogodbene stranke
Tožeča stranka zatrjuje, da ni zahtevala plačila od dejanskih povzročiteljev, ker je terjatev do njih zastarala. Dokler dolžnik (povzročitelj odpadkov) ne poda ugovora zastaranja, ima tožeča stranka pravico in možnost od njega izterjati povrnitev stroškov, zato tožeči stranki (še) ni nastala škoda.
ZFPPIPP člen 499, 499/3. ZFPPIPP-A člen 34. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 7, 7/1, 7/2.
nagrada stečajnemu upravitelju
Ker Pravilnik predvideva nagrado za posamezna opravila, ki jih stečajni upravitelj opravi v stečajnem postopku (za izdelavo otvoritvenega poročila; za preizkus terjatev; za unovčenje stečajne mase in razdelitev) je določbo 34. člena novele potrebno razlagati tako, da se v primeru, če je opravilo, za katerega se odmerja nagrada, opravljeno po 13.6.2009, odmeri nagrada v skladu s Pravilnikom.
mandatna pogodba – obveznost rezultata – odstop od pogodbe – rok za odpravo kršitev
Tožena stranka je s prevzeto obveznostjo rezultata sprejela nase točno definirano nalogo, zato bi se morala zavedati, da mora ves čas ne le sama izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti, pač pa tudi slediti povečanju prodaje in spremljati izvajanje obveznosti tožeče stranke, ki niso bile le finančne narave. Če bi ob spremljanju izvedbe izdelanega vsebinskega in terminskega načrta razvojnega programa zasledila, da rezultata, predvidenega s pogodbo, ne bo mogla izpolniti zaradi nesodelovanja tožeče stranke, bi morala nedvoumno opozoriti tožečo stranko, da bo s tem preprečila povečanje prodaje, ji določiti rok za odpravo kršitve in če v danem roku kršitev ne bi bila odpravljena, sama odstopiti od pogodbe iz krivdnih razlogov na strani tožeče stranke.
ugovor zoper sklep o izvršbi - davčni dolg – zavarovanje – hipoteka - predlog za izvršbo - prenehanje obveznosti
Določba 126.a člena ZDavP-2 (Ur. l. RS št. 117/2006) je jasna, upnik mora davčni dolg zavarovati najprej s hipoteko, zatem pa vložiti predlog za izvršbo na nepremičnino pred potekom zastaranja pravice do izterjave, le v takem primeru davčna obveznost ne preneha.
ZKP člen 371, 371/1-3, 383, 383/1-1, 430, 430/2, 442, 442/1. KZ člen 217, 217/1.
sojenje v nenavzočnosti obdolženca – izvajanje dokazov – pravica do izjave
V primeru, ko se na ponovni obravnavi izvajajo dokazi, glede katerih se obdolženec v prejšnji fazi postopka ni mogel izjasniti, niso podani pogoji za izvedbo glavne obravnave v obdolženčevi nenavzočnosti.
ustavna razveljavitev zakonske določbe – učinki ustavne razveljavitve zakonske določbe – zamudna sodba – odsotnost tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo
Po 44. členu ZUstS se del zakona, ki ga Ustavno sodišče razveljavi, uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo po 2. odstavku 282. člena ZPP, zaradi česar je moralo izpodbijano zamudno sodbo po uradni dolžnosti razveljaviti, saj je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.