odškodnina za razlaščeno zemljišče – status zemljišča
V skladu z ustaljeno sodno prakso je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče odločilen status zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta (odloka ali uredbe o lokacijskem načrtu), ki je podlaga za razlastitev, oziroma je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo pred sprejetjem akta, s katerim je bilo spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče.
delitev solastnine – skupni deli stavbe v etažni lastnini – zemljišče v solastnini – najem
V skladu z določbo 3. odstavka 105. člena SPZ predstavljajo skupni deli zgradbe zemljišča, na katerih stavba stoji, pa tudi druge nepremičnine. Slednje so lahko predvsem tiste, ki so vpisane v isti osnovni vložek kot stavba, še posebej tiste, ki po svojem namenu in obsegu lahko služijo zgolj stavbi v etažni lastnini kot celoti.
prepoved razpolaganja z nepremičninami, za katere obstaja možnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku – ničnost pravnega posla
Po 88. členu ZDen je ničen vsak pravni posel o razpolaganju z nepremičnino, sklenjen po uveljavitvi ZDen, glede katere je bila vložena zahteva za denacionalizacijo.
dedni dogovor – sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine – napaka volje – izpodbojen pravni posel
Dedni dogovor (sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine oz. zapuščine) je pogodba civilnega (obligacijskega) prava. Če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče po 3. odst. 214. čl. ZD tak sporazum v sklepu o dedovanju, kot pogodba civilnega (obligacijskega) prava pa je zaradi napak volje izpodbojen (primerjaj 94. čl. OZ). Ker je pravni posel zaradi napak volje veljavno sklenjen, a izpodbojen (pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost lahko zahteva, da se pogodba razveljavi – 1. odst. 95. čl. OZ), zahtevek za razveljavitev pa je potrebno uveljavljati s tožbo (v primeru spora) z oblikovalnim (konstitutivnim) zahtevkom (naj sodišče pogodbo razveljavi), je pogodba veljavna, dokler se ne razveljavi.
OZ člen 99. ZZZDR člen 52, 52/1. ZZK-1 člen 243, 243/2-1, 244. ZPP člen 105, 108, 108/1, 180, 180/1, 273, 318, 318/1.
sprememba tožbe – nesklepčna tožba – poprava nesklepčne tožbe - ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek – razpolaganje enega zakonca z deležem drugega zakonca na skupnem premoženju – ničnost ali izpodbojnost pravnega posla – izbrisna tožba – rok za vložitev tožbe
Tožba je spremenjena tudi v primeru, če tožnik namesto dajatvenega ali oblikovalnega zahtevka uveljavlja ugotovitveni zahtevek oz. obrnjeno.
podjemna pogodba – pogodba o delu – odstop od pogodbe – odstop od pogodbe, če podjemnik ne odpravi napake – obligacija rezultata
Tožeča stranka ni upravičena do plačila za delo, ki ga je opravljala, saj ni dosegla rezultata, kot se je zavezala s podjemno pogodbo. Le uspešno opravljen, dokončan posel in s tem uresničen končni interes naročnika, pa je podlaga za to, da ima podjemnik pravico zahtevati plačilo od naročnika. Dela, ki jih mora zaradi dokončanja posla opraviti podjemnik, da bi dosegel končni rezultat, sama po sebi niso vsebina njegove obveznosti.
uveljavljanje dednih pravic v pravdi - dediščinska tožba – vsebina zahtevka – dediščinska skupnost – dediči kot nujni sosporniki
Zahtevek, s katerim stranka uveljavlja dedno pravico, mora poleg ugotovitvenega dela o vrsti in vsebini dedne pravice vsebovati tudi dajatveni del, s katerim se od tožene stranke zahteva izročitev stvari oz. deleža teh stvari v last in posest.
Premoženje, o dedovanju katerega s sklepom o dedovanju še ni bilo odločeno, je skupno premoženje dedičev. Dediči do delitve upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Rezultat sodnega postopka ima podobne posledice kot razpolaganje, zato morajo v tovrstnih postopkih sodelovati vsi dediči, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani; tudi tisti, ki tožnikov zahtevek priznavajo. Nedeljivost zapuščine kot skupne lastnine narekuje stališče, da so dediči v tovrstnih sporih nujni sosporniki.
protipravnost ravnanja - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve – nastanek škode – objektivni zastaralni rok – subjektivni zastaralni rok
Ko poteče objektivni zastaralni rok, je terjatev zastarana ne glede na to, če subjektivni rok še ni potekel.
Določitev premije v zavarovalni polici je ena izmed bistvenih sestavin pogodbe. Ker iz presojane zavarovalne police izhaja, da premija za sporno zavarovanje ni določena, zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb ni bilo sklenjeno, in tako ni mogoče uporabiti določbe 83. člena OZ glede nejasnih določb vnaprej pripravljenih pogodb. Niti tožnikovo prepričanje, da zadostuje navedba zavarovalne vsote, niti namen strank, da skleneta tudi zavarovalno pogodbo AO+, ne more zadostovati za zaključek, da je bila sporna zavarovalna pogodba sklenjena.
krivdna odškodninska odgovornost – gostinski lokal – padec zvočnika
Zvočnik, ki je tožnici, ki je sedela v lokalu za mizo, padel na glavo, je bil nameščen tako, da je bil v dosegu rok stoječega človeka, kar je po ugotovitvi izvedenca v nasprotju s standardom EN 349, ki predpisuje potrebno varnostno razdaljo. Podana je krivdna odgovornost lastnikov lokala.
oprava zapuščinske obravnave - pravica upnika zahtevati opravo zapuščinske obravnave - stranka v zapuščinskem postopku
Prvo sodišče je imelo v podatkih smrtovnice podlago za svojo odločitev, da ne opravi zapuščinske obravnave, upnik pa ni oseba, ki deduje, zato nima pravice zahtevati, da se obravnava opravi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0007190
OZ člen 335, 619, 633.
odgovornost za napake – zastaranje – nastanek škode – konkretiziranost pritožbene navedbe
Pritožbena navedba, da sodišče ni izvedlo dokaznega postopka, “čeprav je tožena stranka o dodatnih stroških (torej škodi), ki jih je imela z dokončanjem tožnikovega dela in o popravilu napak tožnikovega dela, navajala že v ugovoru“, je premalo konkretizirana, da bi pritožbeno sodišče nanjo moglo konkretno odgovoriti.
pogodba o posrednem finančnem leasingu – razmerje z mednarodnim elementom – sekundarna navezna okoliščina – uporaba avstrijskega prava – zamudne obresti – oderuške obresti – procesne obresti – prepoved anatocizma – pravilo ne ultra alterum tantum
Presoja ugovora oderuških obresti in ne ultra alterum tantum po avstrijskem pravu.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-1, 103/4-2, 104, 104/2, 104/2-1, 493, 493/2, 495, 495/1, 495/1-2, 499, 499/1, 499/1-1, 499/1-6, 499/3, 500. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 23.
nagrada stečajnega upravitelja - časovna uporaba ZFPPIPP in Pravilnika - faze stečajnega postopka
Stečajni upravitelj je upravičen do nadomestil za izdelavo otvoritvenega poročila in za preizkus terjatev, če je v konkretnem stečajnem postopku opravljal funkcijo stečajnega upravitelja v fazi neposredno po začetku stečajnega postopka in v fazi preizkušanja terjatev. Zgolj zaradi tega, ker se je stečajni postopek začel pred dnem 1.10.2008, ni izključena uporaba 1. in 2. tč. IV. odst. 103. čl. ZFPPIPP, saj sta fazi: 1. prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika ter izdelava otvoritvenega poročila in 2. preizkus terjatev, skupni prejšnji in sedanji ureditvi.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - nepravilno vročanje
Napake, za katero stranka trdi, da jo je zagrešilo sodišče prve stopnje, se pravi nepravilne vročitve, ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker tožeča stranka v tožbi (predlogu za izdajo sklepa na podlagi verodostojne listine) ni niti navedla niti kakorkoli verjetno izkazala dejstva (okoliščine), da gre za spor iz avtorske pravice (pravno relevantna dejstva glede pristojnosti morajo biti v tožbi verjetno izkazana), sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi se v obravnavani zadevi izreklo za nepristojno (zaradi izključne pristojnosti - stvarno in krajevno - drugega sodišča).
Zgolj obstoj objektivne nevarnosti, torej možnosti, da tožena stranka proda svoje premičnine, ne zadostuje za poseg v njeno lastninsko pravico na teh premičninah s prepovedjo razpolaganja z njimi. Izdaja začasne odredbe je izreden ukrep, ki posega v pravice dolžnika, zaradi česar so predpisani strogi pogoji za odreditev takšnega posega. Zato je tudi z določbo 2. odst. 270. člena ZIZ predpisano, da mora upnik, ki predlaga izdajo začasne odredbe, izkazati nevarnost, da bo zaradi določenega subjektivnega ravnanja dolžnika uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena.