protipravnost ravnanja - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve – nastanek škode – objektivni zastaralni rok – subjektivni zastaralni rok
Ko poteče objektivni zastaralni rok, je terjatev zastarana ne glede na to, če subjektivni rok še ni potekel.
obvezno zavarovanje v prometu – izguba zavarovalnih pravic
V primeru spremembe lastništva na vozilu v času trajanja zavarovanja zavarovalna pogodba preneha veljati, ko novi lastnik sklene pogodbo o obveznem zavarovanju.
Odgovornost zavarovanca in odgovornih oseb v primeru izgube zavarovalnih pravic je solidarna.
ureditev meje – določitev meje po močnejši pravici – soglasje strank - močnejša pravica – dokazna ocena
Le tedaj, ko je meja dokončno urejena v katastrskem postopku, se domneva močnejša pravica po tako določeni meji, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Res se nasprotni udeleženec ni strinjal z ureditvijo meje na podlagi močnejše pravice, vendar to glede na določbo 3. odstavka 77. člena SZP ni bila ovira za dokončanje postopka za določitev meje na podlagi močnejše pravice. Kadar vrednost spornega prostora ne presega dvojnega zneska, do katerega v sodnem postopku odloča sodnik posameznik (4.000,00 EUR), uredi sodišče mejo po močnejši pravici brez soglasja strank.
V odškodninski pravdi glede odgovornosti odvetnika zaradi zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe, se uspeh v pravdi, v kateri je bil prekluzivni rok zamujen, obravnava kot predhodno vprašanje.
Ker je imel odvetnik svojo odgovornost zavarovano, lahko oškodovanec izbira, ali bo tožil odvetnika ali pa bo vložil direktno tožbo proti zavarovalnici.
Odškodninsko terjatev proti odvetniku iz naslova odgovornosti je mogoče veljavno cedirati tretjemu.
delitev solastnine – skupni deli stavbe v etažni lastnini – zemljišče v solastnini – najem
V skladu z določbo 3. odstavka 105. člena SPZ predstavljajo skupni deli zgradbe zemljišča, na katerih stavba stoji, pa tudi druge nepremičnine. Slednje so lahko predvsem tiste, ki so vpisane v isti osnovni vložek kot stavba, še posebej tiste, ki po svojem namenu in obsegu lahko služijo zgolj stavbi v etažni lastnini kot celoti.
izločitev sodnika – denarna kazen – zloraba procesnih pravic – dopustnost pritožbe zoper sklep, s katerim se zavrne zahteva za izločitev sodnika
Tožnica je podala v istem postopku štiri zahteve za izločitev sodnice, pri čemer je v njih vedno navajala iste razloge za izločitev, ponavlja pa jih tudi v pritožbi. Takšno njeno ravnanje je nedvomno sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot zlorabo procesnih pravic in zato na podlagi 11. čl. ZPP utemeljeno izreklo tožnici denarno kazen.
Ker tožeča stranka v tožbi (predlogu za izdajo sklepa na podlagi verodostojne listine) ni niti navedla niti kakorkoli verjetno izkazala dejstva (okoliščine), da gre za spor iz avtorske pravice (pravno relevantna dejstva glede pristojnosti morajo biti v tožbi verjetno izkazana), sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi se v obravnavani zadevi izreklo za nepristojno (zaradi izključne pristojnosti - stvarno in krajevno - drugega sodišča).
Zgolj obstoj objektivne nevarnosti, torej možnosti, da tožena stranka proda svoje premičnine, ne zadostuje za poseg v njeno lastninsko pravico na teh premičninah s prepovedjo razpolaganja z njimi. Izdaja začasne odredbe je izreden ukrep, ki posega v pravice dolžnika, zaradi česar so predpisani strogi pogoji za odreditev takšnega posega. Zato je tudi z določbo 2. odst. 270. člena ZIZ predpisano, da mora upnik, ki predlaga izdajo začasne odredbe, izkazati nevarnost, da bo zaradi določenega subjektivnega ravnanja dolžnika uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena.
nasprotna izvršba – obseg vrnitve – obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi
Nasprotna izvršba je specifična oblika uveljavljanja kondikcijskega zahtevka, ki je dopustna samo, če so izpolnjeni pogoji iz 67. čl. ZIZ. Določilo I. odst. 67. čl. ZIZ je potrebno tolmačiti tako, da ima dolžnik možnost v postopku nasprotne izvršbe poleg glavnice zahtevati tudi zamudne obresti in stroške. Pravno podlago za odmero zamudnih obresti pa predstavlja določilo 193. čl. OZ, ki določa, da kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
skupno premoženje – posebno premoženje – delež zakonca na skupnem premoženju
Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.
Določitev premije v zavarovalni polici je ena izmed bistvenih sestavin pogodbe. Ker iz presojane zavarovalne police izhaja, da premija za sporno zavarovanje ni določena, zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb ni bilo sklenjeno, in tako ni mogoče uporabiti določbe 83. člena OZ glede nejasnih določb vnaprej pripravljenih pogodb. Niti tožnikovo prepričanje, da zadostuje navedba zavarovalne vsote, niti namen strank, da skleneta tudi zavarovalno pogodbo AO+, ne more zadostovati za zaključek, da je bila sporna zavarovalna pogodba sklenjena.
ZASP člen 15, 21, 57, 143, 153, 153/2. ZASP-B člen 26, 26/4, 156, 157.
exceptio illegalis – tarifa – pravilnik – valorizacija tarife – uporaba avtorskega dela
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo Pravilnika 2006 oziroma njegove tarife, sklicujoč se na 125. člen URS in 1. odstavek 3. člena ZS. Podzakonskega predpisa, za katerega meni, da ni v skladu z zakonom, sodišče pri svojem odločanju ne sme upoštevati (exceptio illegalis), ker je pri odločanju vezano le na ustavo in zakon.
Določilo 39. člena ZOZP je potrebno razlagati tako, da uveljavlja omejitev odgovornosti tožene stranke glede zavarovalnega kritja tudi glede vrste škode, ki so jo povzročili neznani vozniki.
Če je bilo vozilo neznano, to še ne pomeni, da je bilo nezavarovano.
OZ člen 100, 100/2, 111, 111/2, 111/4, 488, 488/1, 490.
prodajna pogodba – odgovornost za pravne napake – razdrtje pogodbe po samem zakonu – evikcija – ukradena stvar - zaseg
Avtomobil, ki ga je prvo tožena stranka prodala tožniku, je bil ukraden in zato obremenjen s pravno napako, ki je izključevala pravico tožeče stranke, da ga pridobi v last. Ker je bil avtomobil tožniku zasežen kot ukraden in je s tem prišlo do evikcije, je bila pogodba razdrta po samem zakonu.
sporazumna razveza pogodbe – neupravičena pridobitev – dogovor o zadržanju plačanega dela kupnine
Ne glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta obe pogodbeni stranki želeli s sklenitvijo sporazuma doseči vračilo davka od prometa nepremičnin, je po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno učinke tega sporazuma omejilo le na interes tožene stranke. Podpis Sporazuma s strani kupca ima namreč tudi zanj določene učinke, razen če jih sklenitelja sporazuma izrecno ne izključita. Da si je tožena stranka kljub sporazumu o razvezi pogodbe ohranila pravico zadržati del kupnine, ni določeno zatrjevala.
V primeru, da je med postopkom obstajala procesna ovira litispendence, pa sodišče prve stopnje glede nje ni ničesar odločilo tako dolgo, da je med tem nastopila že procesna ovira res iudicata, je sodišče dolžno po uradni dolžnosti presojati le obstoj slednje kot močnejše procesne ovire.
Tudi po združitvi več pravd v skupno obravnavanje, pravdi obdržita svojo samostojnost, zato ne pride do nikakršnega “zlitja tožbenih zahtevkov”, temveč mora sodišče glede na procesne določbe o obstoju litispendence in obstoju pravnomočno razsojene stvari to ugotavljati, kot da pravdi nista združeni. To velja tudi v primeru denarnih vključenih zahtevkov, ko tožeča stranka z eno tožbo vtožuje iz iste dejanske in pravne podlage v več zadevah denarno terjatev za isto obdobje.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v konkretnem primeru druga toženka, to je nepremičninska družba, škode ni povzročila. Pri navedenih zneskih ne gre za škodo, temveč za zmanjšanje kupnine, tožnica pa je z navedenim zahtevkom delno že uspela zoper prvotoženko kot prodajalko.
S kasnejšim stečajnim postopkom nad toženo stranko je tožeča stranka zaradi neizpolnitve obveznosti tožene stranke iz potrjene prisilne poravnave pridobila pravico uveljavljati terjatev v višini, kot bi jo lahko uveljavljala v samem stečajnem postopku.
Tožena stranka, ki je aro prejela, za neizpolnitev pogodbe ni odgovorna, temveč je odgovorna tožeča stranka sama, glede na določbo 2. odst. 65. čl. OZ do vračila dvojne are ni upravičena. V 1. odst. 65. čl. OZ je določeno, da sme stranka, ki je aro prejela, prejeto aro obdržati v primeru, če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro dala. To pomeni, da tožeča stranka brez podlage zahteva vračilo tako dvojne are kot tudi plačane are.