vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za izostanek z naroka
Res je sicer, da mora odvetnik predvideti tudi nenadne oziroma izredne dogodke in se nanje pripraviti tako, da si zagotovi ustrezno nadomestno zastopanje na narokih. Vendar pa je v konkretnem primeru tožnik tako tudi ravnal. Potem ko mu je odvetnik, s katerim se je že pravočasno in v naprej dogovoril za nadomeščanje na drugi obravnavi, šele zadnji hip sporočil, da se naroka ne bo mogel udeležiti, je takoj poklical kar tri druge kolege – odvetnike, vendar pa tudi ti tistega dne niso imeli časa, da bi ga lahko nadomeščali na drugem naroku, ki je bil razpisan prav tako v dopoldanskem času. Ker je moral nato že odhiteti na obravnavo v drugi zadevi, je lahko zgolj še obvestil sodišče po telefonu in poslal faks sporočilo sodišču ter upravičeno zaprosil za preložitev naroka v tej pravdi. Gre za situacijo, ki jo je mogoče opredeliti kot tako izjemno, da tožnik z okoliščinami, ki so mu preprečile udeležbo na naroku, ni bil dolžan niti ni mogel računati. Zato mu tudi ni mogoče očitati neskrbnosti.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053418
ZZK-1 člen 197, 199, 199/2, 199/3. ZPP člen 366a/3.
posredovanje podatkov iz informatizirane glavne knjige - omejitev dostopa do osebnih podatkov – osebni podatki
Ker se zbirni podatki o premoženju določene osebe (pritožnice) posredujejo uporabnicama, ki izkazujeta interes za posedovanje teh podatkov, in ker sta tudi uporabnici podatkov dolžni varovati pridobljene podatke, kolikor imajo zaradi zbirnosti delno tudi naravo osebnih podatkov, privolitev pritožnice za njihovo posredovanje ni potrebna.
Ne gre za zmoto o predmetu delitve, če je stranki znana vrednost nepremičnine, ki se deli, in vrednost kredita, ki še ni odplačan, pa se ga zaveže prevzeti.
O toženčevi v (procesni) pobot uveljavljani terjatvi mora biti odločeno v izreku, sicer je ta pomanjkljiv, pa tudi v nasprotju z razlogi in se ga ne da preizkusiti, česar se ne da odpraviti z dopolnilno sodbo, saj je izrek pri ugovoru pobotanja v pravdi skladno s 3. odstavkom 324. člena ZPP sicer tročlenski, a enoten, kajti odločitev o dajatvenem delu zahtevka je pogojena z odločitvijo o ugotovitvenih delih (ne)obstoja terjatev strank.
nepremoženjska škoda – duševne bolečine – razžalitev dobrega imena in časti - žaljivost
Osumiti nekoga za krajo zgolj zato, ker je v času, ko naj bi prišlo do kraje denarnice (toženec je krajo prijavil 3 dni po dogodku), delal pred trgovino, kjer je toženec avto parkiral in pri tem poudarjati, da je Rom, je pri tožniku lahko vzbudilo negativne občutke, tudi po mnenju pritožbenega sodišča pa so takšne obdolžitve objektivno žaljive.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061391
ZD člen 9. ZPP člen 205, 208.
zapuščina brez dedičev – vstop v zapustnikova pravna razmerja – kaduciteta – dediščina postane last Republike Slovenije
Pri prehodu zapuščine brez dedičev v lastnino Republike Slovenije gre za poseben način derivativne pridobitve lastnine in za univerzalno pravno nasledstvo, tako da Republika Slovenija vstopi v celoti v zapustnikova pravna razmerja glede pravic in stvari, ki bi bile sicer predmet dedovanja in so sedaj prešle v last Republike Slovenije. S tem Republika Slovenija vstopi tudi v procesna razmerja zapustnika.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – izpodbijanje dejanskega stanja
Po 1. odstavku 458. člena ZPP je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je dolžno takso za tožbo v obravnavani zadevi plačala v roku, ki ji ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, prav tako pa ni pravočasno vložila predloga za oprostitev plačila sodne takse (njen predlog je bil s sklepom z dne 15.2.2010 zavržen), je odločitev sodišča prve stopnje, ki je štelo, da se tožba v skladu s 3. odst. 105.a člena ZPP šteje za umaknjeno, pravilna.
V Splošnih pogojih, ki so sestavni del zavarovalne police in ki jih je vnaprej pripravila zavarovalnica, razmejitev med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo, ni jasno razmejena. To pa pomeni, da je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke, torej tožnika.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za podružnico
Ni jasno, na kakšni pravni podlagi bi zatrjevano pravno pravilo, da matična družba odgovarja za obveznosti podružnice v drugi državi le, če je deponiranih dovolj sredstev ali drugih oblik kritja pri matični banki („branch compensating deposit principle“), „kot del občega mednarodnega bančnega prava“ veljalo za depozitno razmerje med tožnikom in tretjo toženko.
pogodba o delu – ničnost pogodbe –nezmožnost predmeta – kondikcijski zahtevek
Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na vprašanje, ali je toženka že ob sklenitvi pogodbe vedela, da je bil mož že tedaj mrtev in da gre torej za nemogoč predmet pogodbe (in posledično ničnost). V tem slednjem primeru pa bi bila pogodba nična tudi iz moralnih razlogov. V takšnem primeru pa mora nepošteni sklenitelj pogodbe poštenemu vrniti vse, kar je od njega prejel.
pravična denarna odškodnina - odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi moral toženec tiste stroške upravljanja, ki zanj niso bili sporni in jih je pozneje na podlagi citirane sodne poravnave tudi plačal, plačati v opominskem roku. In ker pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da poznejše plačilo ne odpravlja kršitve pogodbe, se pritožba izkaže za povsem neutemeljeno.
Nepravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne predstavlja ovire za zaznambo izvršbe, zato pritožnik s sklicevanjem na ugovor, ki ga je vložil v izvršilnem postopku, pravilnosti odločitve zemljiškoknjižnega sodišča ne more uspešno izpodbiti.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah – sekundarni strah – poseg v osebnostno pravico
Strah, ki ga je tožnica trpela zaradi grožnje tožene stranka, da jo bo ubila, ne more biti kvalificiran kot sekundarni strah, ampak kot poseg v njene osebnostne pravice.
regresni zahtevek zavarovalnice zoper alkoholiziranega voznika - odgovornost oškodovanca - omejitev zahtevka zaradi vedenja oškodovanca za alkoholizirano stanje voznika
Zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu ali plačala zavarovalnino, ima pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe.