O toženčevi v (procesni) pobot uveljavljani terjatvi mora biti odločeno v izreku, sicer je ta pomanjkljiv, pa tudi v nasprotju z razlogi in se ga ne da preizkusiti, česar se ne da odpraviti z dopolnilno sodbo, saj je izrek pri ugovoru pobotanja v pravdi skladno s 3. odstavkom 324. člena ZPP sicer tročlenski, a enoten, kajti odločitev o dajatvenem delu zahtevka je pogojena z odločitvijo o ugotovitvenih delih (ne)obstoja terjatev strank.
Zaznamba spora v zemljiški knjigi ima po določbi 2. odstavka 80. člena ZZK-1 za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oz. predznamovana z učinkom v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora. V obravnavani zadevi pa je v zemljiški knjigi pri obeh nepremičninah vknjižena lastninska pravica na predlagatelja, zaradi česar takih učinkov v smeri varstva zemljiškoknjižnega vpisa ne potrebuje, saj je njegova pravica že vknjižena in s tem zavarovana. Zaznamba spora je mogoča le v primeru, kot tožeča stranka, katere lastninska pravica ni vknjižena v zemljiški knjigi, sproži spor zoper toženca, ki je na teh nepremičninah vknjižen kot lastnik.
pogodba o delu – ničnost pogodbe –nezmožnost predmeta – kondikcijski zahtevek
Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na vprašanje, ali je toženka že ob sklenitvi pogodbe vedela, da je bil mož že tedaj mrtev in da gre torej za nemogoč predmet pogodbe (in posledično ničnost). V tem slednjem primeru pa bi bila pogodba nična tudi iz moralnih razlogov. V takšnem primeru pa mora nepošteni sklenitelj pogodbe poštenemu vrniti vse, kar je od njega prejel.
Ne gre za zmoto o predmetu delitve, če je stranki znana vrednost nepremičnine, ki se deli, in vrednost kredita, ki še ni odplačan, pa se ga zaveže prevzeti.
Pravni prednik tožnikov I.T. ni užival spornih nepremičnin v dobri veri, da so njegova izključna lastnina, glede na to, da so bile sporne nepremičnine pridobljene v času trajanja zakonske zveze I.T. in M.T. in zato predstavljajo njuno skupno premoženje.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – izpodbijanje dejanskega stanja
Po 1. odstavku 458. člena ZPP je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Nepravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne predstavlja ovire za zaznambo izvršbe, zato pritožnik s sklicevanjem na ugovor, ki ga je vložil v izvršilnem postopku, pravilnosti odločitve zemljiškoknjižnega sodišča ne more uspešno izpodbiti.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053418
ZZK-1 člen 197, 199, 199/2, 199/3. ZPP člen 366a/3.
posredovanje podatkov iz informatizirane glavne knjige - omejitev dostopa do osebnih podatkov – osebni podatki
Ker se zbirni podatki o premoženju določene osebe (pritožnice) posredujejo uporabnicama, ki izkazujeta interes za posedovanje teh podatkov, in ker sta tudi uporabnici podatkov dolžni varovati pridobljene podatke, kolikor imajo zaradi zbirnosti delno tudi naravo osebnih podatkov, privolitev pritožnice za njihovo posredovanje ni potrebna.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah – sekundarni strah – poseg v osebnostno pravico
Strah, ki ga je tožnica trpela zaradi grožnje tožene stranka, da jo bo ubila, ne more biti kvalificiran kot sekundarni strah, ampak kot poseg v njene osebnostne pravice.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060658
OZ člen 346, 347, 347/1. ZASP člen 153, 153/1, 153/2, 156, 156/1. ZASP-B člen 26, 26/4.
avtorske pravice - avtorska organizacija – občasne terjatve – zastaranje - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - tarifa - sprememba tarife - sporazum - enostranski akt
Plačilo honorarja se v skladu s pogodbo izvaja mesečno, zato terjatve zastarajo v 3-letnem zastaralnem roku za občasne terjatve.
Ker je ZASP-B dal tarifi v Pravilniku iz leta 1998 moč skupnega sporazuma, ki so ga med sabo sklenili tožeča stranka kot kolektivna organizacija in reprezentativni predstavniki uporabnikov, tožeča stranka te lahko od takrat dalje zaračunava izključno v višini tarife v Pravilniku iz leta 1998. Višina te tarife se lahko spremeni le s spremembo skupnega sporazuma v soglasju obeh strank. Ker je Pravilnik iz leta 2006, ki je bil sprejet in objavljen v času veljavnosti ZASP-B, torej še pred objavo ZASP-D, enostranski akt tožeče stranke kot ene pogodbene stranke, na veljavnost ali spremembo skupnega sporazuma ni mogel vplivati.
spor o predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari – prekinitev postopka delitve stvari – napotitev na pravdo – potrebnost napotitve na pravdo
Ker spor o predmetu delitve že teče, napotitev na pravdo ni potrebna; za čas, dokler se vprašanje, kaj je lahko predmet delitve, na matičnem področju ne reši, pa je treba prekiniti postopek delitve.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061391
ZD člen 9. ZPP člen 205, 208.
zapuščina brez dedičev – vstop v zapustnikova pravna razmerja – kaduciteta – dediščina postane last Republike Slovenije
Pri prehodu zapuščine brez dedičev v lastnino Republike Slovenije gre za poseben način derivativne pridobitve lastnine in za univerzalno pravno nasledstvo, tako da Republika Slovenija vstopi v celoti v zapustnikova pravna razmerja glede pravic in stvari, ki bi bile sicer predmet dedovanja in so sedaj prešle v last Republike Slovenije. S tem Republika Slovenija vstopi tudi v procesna razmerja zapustnika.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je dolžno takso za tožbo v obravnavani zadevi plačala v roku, ki ji ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, prav tako pa ni pravočasno vložila predloga za oprostitev plačila sodne takse (njen predlog je bil s sklepom z dne 15.2.2010 zavržen), je odločitev sodišča prve stopnje, ki je štelo, da se tožba v skladu s 3. odst. 105.a člena ZPP šteje za umaknjeno, pravilna.
ugotovitev vrednosti spora - nesamostojnost pritožbe zoper sklep o ugotovitvi vrednosti spora – tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Ker je nesamostojnost pritožbe zoper sklep o določitvi vrednosti spora predpisana zgolj z namenom ekonomičnosti in učinkovitosti postopka, ni razloga, da se sklep o ugotovitvi vrednosti spora po pritožbenem sodišču preverja šele skupaj s končno odločitvijo. Ni ovire, da pritožbeno sodišče, ki mu je bila zadeva predložena v odločanje zaradi preveritve odločitve o stvarni pristojnosti, že v tej fazi postopka odloča tudi o pritožbi zoper sklep o vrednosti spora.
Res je, da bi bila v primeru realizacije izvršbe, katere nedopustnost se uveljavlja, lahko prodana celotna nepremičnina, na katero je poseženo z izvršbo. Vendar pa se tožnika prodaji lahko izogneta tako, da plačata terjatev, zaradi izterjave katere se vodi izvršba, zato je vrednost spora enaka višini te terjatve.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi moral toženec tiste stroške upravljanja, ki zanj niso bili sporni in jih je pozneje na podlagi citirane sodne poravnave tudi plačal, plačati v opominskem roku. In ker pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da poznejše plačilo ne odpravlja kršitve pogodbe, se pritožba izkaže za povsem neutemeljeno.
OZ člen 393, 406. ZPP člen 286, 286b, 286b, 339/2-8.
solidarnost upnikov
Ker je bil tožnik le ena od pogodbenih strank podjemne pogodbe (na strani naročnikov) in je tudi plačal le del dogovorjenega plačila in ni trdil, da je solidarnost dogovorjena, ni zakonske podlage, da bi tožnik lahko od tožene stranke terjal zmanjšanje plačila v višini stroškov celotne sanacije strehe (enako velja tudi za primer, da bi se zahtevek obravnaval kot odškodninski).