plačilo sodne takse – nerazdelna taksna obveznost več tožnikov – poziv na plačilo sodne takse
Sodno takso mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka. V primeru če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Tožeči stranki, ki sta vložili tožbo, sta torej, kar se tiče plačila sodne takse za redni postopek, solidarna dolžnika.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 233, 233/1, 233/3, 233/5, 383a, 383a/3, 383a/4, 397, 397/2. ZPP člen 108, 108/5.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – osebni stečaj – predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku zaradi insolventnosti – odpust obveznosti – nepopolna vloga
Predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ki ga je podal dolžnik, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, saj dolžnik v roku, ki mu ga je določilo sodišče, tudi po opozorilu, da bo v primeru neplačila predujma oziroma predložitve odločbe o brezplačni pomoči njegov predlog zavrglo, nepopolne vloge ni dopolnil (5. odstavek 233.člena ZFPPIPP in 5. odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – pogoj za zasedbo delovnega mesta
Tožnica na dan odpoved ni imela naziva, zaradi česar ni izpolnjevala pogojev za zasedbo delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Iz tega razloga ji je tožena stranka zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
ZPIZ -1 člen 4, 116, 116/5, 121, 261, 261/1, 261/3.
družinska pokojnina – pogoji za priznanje pravice – mnenje invalidske komisije
Tožnik, ki je bil v času očetove smrti star 27 let in ki do tega časa ni postal nezmožen za samostojno življenje in delo niti invalid I. kategorije invalidnosti, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine.
zaslišanje stranke – izostanek iz naroka – opravičeni rok za izostanek – opravičilo izostanka
Osebna navzočnost stranke in njeno zaslišanje ni pogoj za obravnavanje. Zakon sicer ne predpisuje, da mora biti opravičilo za izostanek z naroka podprto z dokazom, vendar se to razume samo po sebi, saj gre za trditev o neki okoliščini, ki naj bi imela pomemben učinek: sodnikov preizkus tehtnosti opravičila, preklic in preložitev naroka, obvestitev vabljenih strank, zadržek v rednem poteku pravde in drugo.
ZZZPB člen 70. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 11.
denarno nadomestilo
Odklonitev zaposlitve oziroma ravnanje, ki povzroči, da delodajalec odkloni zaposlitev kandidata, ima za posledico prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih.
Odmera pokojnine ni pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bistvo odločanja je o sami pravici do pokojnine, medtem ko je vprašanje, ali je bila ta pokojnina pravilno izračunana, torej ali je odmera pravilna in zakonita, predmet presoje pravilnosti in zakonitosti odločbe in sicer v okviru rednih oziroma če so za to izpolnjeni zakonski pogoji izrednih pravnih sredstev. V sporni zadevi so odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine postale pravnomočne, zato je toženec zahtevo za odmero pokojnine po določbi 6. odstavka ZPIZVZ utemeljeno zavrgel.
Vročitev šteje za opravljeno 2.1.2010, pri tem nima nobenega vpliva dejstvo, da je bil 2.1.2010 državni praznik, saj zakon ne določa, da se vročitev na takšen dan ne šteje za opravljeno (sobota, nedelja in državni praznik so pomembni le v zvezi z vprašanjem izteka roka – 4. odst. 111. čl. ZPP).
Upoštevati je potrebno, da mora biti kriterij, kdaj je nek dogodek nepričakovan, strog in objektiven: potrebno je presoditi, ali voznik avtobusa na potek dogodkov res ni mogel vplivati tako, da bi škodo preprečil (»izključnost vzroka«), ali se posledicam dejanja voznika osebnega vozila res ni mogel izogniti ter nadalje ali je bilo njegovo dejanje nepričakovano.
Ob ugotovitvi, da bi tožeča stranka oviro na cesti morala pričakovati, je potrebno nadalje ugotoviti, ali je storila vse, da bi se ji lahko izognila – v nasprotnem primeru namreč ni bila povsem skrbna, zato naj (so)trpi posledice oz. drugače: kritično situacijo je res povzročil voznik osebnega vozila, vendar je bilo v postopku na prvi stopnji pravilno ugotovljeno, da je voznik avtobusa osebno vozilo prepozno opazil in je prepozno začel zavirati.
ZDR člen 92, 109. ZTPDR člen 15. ZDR/90 člen 35. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine (1994) člen 11.
odpravnina - odpovedni rok - delovnopravna kontinuiteta - prevzem
Tožnice so pričele delati pri novem delodajalcu (toženi stranki) na podlagi prevzema, pri prejšnjem delodajalcu niso podale odpovedi niti niso spremenile zaposlitve na lastno željo. Zaradi tega je treba celotno dobo zaposlitve (pri toženi stranki in prejšnjem delodajalcu) upoštevati pri odmeri odpovednega roka in odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZŠtip člen 7, 8, 9, 24. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 13.
Zoisova štipendija
Zoisova štipendija za šolsko leto 2008/2009 se dodeli vsem kandidatom, ki izpolnjujejo vnaprej ( z zakonom ali na podlagi zakona sprejetim pravilnikom) določene pogoje. Pogoje za dodelitev Zoisove štipendije je določil Zakon o štipendiranju, medtem ko pravilnik, veljaven za šolsko leto 2008/2009, meril oziroma vstopnih pogojev ni določil, saj je v 13. členu določil le, da se kandidati, ki imajo v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali več, glede na dosežen uspeh, razvrstijo po vrstnem redu glede na povprečno oceno in sicer od najvišje do najnižje povprečne ocene. Te določbe ni mogoče interpretirati tako, da se sredstva delijo glede na povprečno oceno od najvišje do najnižje do njihove porabe, torej glede na namen, ki naj bi ga zasledovala. Metode razlage pridejo v poštev za zapolnjevanje pravnih praznin, kar pa v obravnavanem primeru, kljub temu, da pravilnik ni določil meril oziroma vstopnih pogojev za pridobitev Zoisove štipendije, ni potrebno, saj je te pogoje določil že Zakon o štipendiranju.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – poseben delovni pogoj
Primere in pogoje, ki so morali biti izpolnjeni, da se je posamezno delo preko polnega delovnega časa štelo kot poseben delovni pogoj, so v obdobju od leta 1970 do leta 1985 urejali različni predpisi. Skupno vsem ureditvam je bilo, da je delo moralo biti kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno ter da se ni smelo uvesti , če ga je bilo mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, z razporejanjem delovnega časa, uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.
napotitev na pravdo – močnejša pravica – delitev solastnine – domneva lastnika nepremičnine – superficius solo cedit
SPZ določa, da se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, in da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavni del nepremičnine. Izključna lastninska pravica nasprotnega udeleženca je zato manj verjetna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - starejši delavec - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Zaradi negativnih trendov v poslovanju se je uprava tožene stranke odločila za reorganizacijo in zmanjšanje števila zaposlenih. V komerciali, kjer je delala tožnica, je postalo trajno nepotrebno delo 15 delavcev, delovno mesto, na katerem je delala tožnica, je bilo ukinjeno. Iz tega razloga je utemeljeno prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah – sekundarni strah – poseg v osebnostno pravico
Strah, ki ga je tožnica trpela zaradi grožnje tožene stranka, da jo bo ubila, ne more biti kvalificiran kot sekundarni strah, ampak kot poseg v njene osebnostne pravice.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za izostanek z naroka
Res je sicer, da mora odvetnik predvideti tudi nenadne oziroma izredne dogodke in se nanje pripraviti tako, da si zagotovi ustrezno nadomestno zastopanje na narokih. Vendar pa je v konkretnem primeru tožnik tako tudi ravnal. Potem ko mu je odvetnik, s katerim se je že pravočasno in v naprej dogovoril za nadomeščanje na drugi obravnavi, šele zadnji hip sporočil, da se naroka ne bo mogel udeležiti, je takoj poklical kar tri druge kolege – odvetnike, vendar pa tudi ti tistega dne niso imeli časa, da bi ga lahko nadomeščali na drugem naroku, ki je bil razpisan prav tako v dopoldanskem času. Ker je moral nato že odhiteti na obravnavo v drugi zadevi, je lahko zgolj še obvestil sodišče po telefonu in poslal faks sporočilo sodišču ter upravičeno zaprosil za preložitev naroka v tej pravdi. Gre za situacijo, ki jo je mogoče opredeliti kot tako izjemno, da tožnik z okoliščinami, ki so mu preprečile udeležbo na naroku, ni bil dolžan niti ni mogel računati. Zato mu tudi ni mogoče očitati neskrbnosti.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za podružnico
Ni jasno, na kakšni pravni podlagi bi zatrjevano pravno pravilo, da matična družba odgovarja za obveznosti podružnice v drugi državi le, če je deponiranih dovolj sredstev ali drugih oblik kritja pri matični banki („branch compensating deposit principle“), „kot del občega mednarodnega bančnega prava“ veljalo za depozitno razmerje med tožnikom in tretjo toženko.
nepremoženjska škoda – duševne bolečine – razžalitev dobrega imena in časti - žaljivost
Osumiti nekoga za krajo zgolj zato, ker je v času, ko naj bi prišlo do kraje denarnice (toženec je krajo prijavil 3 dni po dogodku), delal pred trgovino, kjer je toženec avto parkiral in pri tem poudarjati, da je Rom, je pri tožniku lahko vzbudilo negativne občutke, tudi po mnenju pritožbenega sodišča pa so takšne obdolžitve objektivno žaljive.