ZPIZ -1 člen 4, 116, 116/5, 121, 261, 261/1, 261/3.
družinska pokojnina – pogoji za priznanje pravice – mnenje invalidske komisije
Tožnik, ki je bil v času očetove smrti star 27 let in ki do tega časa ni postal nezmožen za samostojno življenje in delo niti invalid I. kategorije invalidnosti, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine.
Datum priznanja pravice do pokojnine še ne pomeni avtomatično tudi pričetka njenega izplačevanja. Glede začetka izplačevanja je potrebno uporabiti 1. odstavek 157. člena ZPIZ-1, kjer je določeno, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Prvi pogoj za pridobitev pravice je izpolnjen že z dnem nastanka invalidnosti, vendar je to pravico v smislu izplačila invalidske pokojnine mogoče realizirati šele z dnem odjave oziroma prenehanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 103, 633, 633/1, 660.
gradbena pogodba – pomanjkljivosti izvedenih del – izpolnitev z napako – neizpolnitev pogodbe – delna neizpolnitev pogodbe - pogodbena dela – znižanje plačila – notifikacija napake – trditveno in dokazno breme – izročitev atestov
Ker brušenje kovinske konstrukcije in premaz z zaščitno barvo ni bilo predmet gradbene pogodbe, neizpolnitev tega ne more pomeniti pomanjkljivosti pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti.
Ker tožena stranka ni podala trditev o tem, kdaj je pregledala izvršeno delo in kdaj je o napakah obvestila izvajalca, je njen ugovor znižanja plačila nesklepčen.
Pravna posledica neizpolnitve pogodbene obveznosti je v skladu s 103. členom OZ zahtevek na izpolnitev obveznosti ali pod določenimi pogoji odstop od pogodbe, v vsakem primeru pa lahko pogodbi zvesta stranka zahteva tudi povračilo škode. V konkretnem primeru se tožena stranka s trditvijo o neizpolnitvi pogodbene obveznosti upira denarnemu zahtevku tožeče stranke, kar pomeni, da lahko z ugovorom uveljavlja le odškodnino. Ker tožena stranka ni podala trditev o tem, kolikšna škoda ji je nastala zaradi neizpolnitve sporne obveznosti, je njen ugovor nesklepčen.
ZDR člen 92, 109. ZTPDR člen 15. ZDR/90 člen 35. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine (1994) člen 11.
odpravnina - odpovedni rok - delovnopravna kontinuiteta - prevzem
Tožnice so pričele delati pri novem delodajalcu (toženi stranki) na podlagi prevzema, pri prejšnjem delodajalcu niso podale odpovedi niti niso spremenile zaposlitve na lastno željo. Zaradi tega je treba celotno dobo zaposlitve (pri toženi stranki in prejšnjem delodajalcu) upoštevati pri odmeri odpovednega roka in odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – pisna obdolžitev – pravica do obrambe
Ker kršitve, ki jih je tožena stranka očitala tožniku, v pisni obdolžitvi niso bile časovno in vsebinsko opredeljene, tako da niso omogočale priprave na zagovor, je treba šteti, da tožena stranka tožniku zagovora ni omogočila. Iz tega razloga je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala, nezakonita.
V primeru izredne socialne pomoči mora prejemnik predložiti dokazila, da je sredstva porabil za vnaprej določen namen, sicer 18 mesecev po prejemu izredne socialne pomoči ni upravičen do prejema izredne socialne pomoči. Rok za predložitev dokazil o namenski porabi sredstev ni začel teči z nakazilom na tožničin bančni račun, temveč je začel teči z dnem, ko je tožnica nakazana sredstva (o nakazilu katerih predhodno ni bila obveščena) dvignila z bančnega računa. Tožnica roka ni zamudila, njen zahtevek za odpravo odločb o zavrnitvi izredne socialne pomoči pa je utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - kriteriji za izbiro - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je bil najslabše ocenjen v primerjavi z ostalimi delavci na istem delovnem mestu.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 121, 121/1. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (2002) člen 2, 2-2, 2-3, 2-4, 2-5, 2-6, 3.
nagrada stečajnega upravitelja - predlog stečajnega upravitelja za odmero nagrade - nepopoln predlog
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje predlog stečajnega upravitelja za odmero nagrade vrniti v popravek. Ta predlog je namreč do te mere nedoločen in nekonkretiziran, da ne omogoča preizkusa, ali so merila, ki opravičujejo povišanje priznane nagrade iz 3. člena Odredbe, podana ali ne. Če v danem roku stečajni upravitelj svojega predloga ne bo ustrezno konkretiziral, bo moralo sodišče prve stopnje njegov predlog za povišanje nagrade zavreči.
Ni naloga sodišča, da iz rednih poročil, na katera se upravitelj na splošno sklicuje v svojem predlogu, iskati konkretne podatke, ki bi ustrezali merilom iz 2. člena Odredbe.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 233, 233/1, 233/3, 233/5, 383a, 383a/3, 383a/4, 397, 397/2. ZPP člen 108, 108/5.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – osebni stečaj – predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku zaradi insolventnosti – odpust obveznosti – nepopolna vloga
Predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ki ga je podal dolžnik, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, saj dolžnik v roku, ki mu ga je določilo sodišče, tudi po opozorilu, da bo v primeru neplačila predujma oziroma predložitve odločbe o brezplačni pomoči njegov predlog zavrglo, nepopolne vloge ni dopolnil (5. odstavek 233.člena ZFPPIPP in 5. odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
Tožbeni zahtevek za dodatno plačilo ni utemeljen, ker tožnik ni dokazal,da je v spornem obdobju delo opravljal več kot osem ur dnevno. Kot dokaz je predložil le evidenco, ki jo je pisal zase in za ostale delavce tožene stranke, ki je sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo, saj iz izpovedi priče izhaja, da tožnik nadurnega dela ni opravljal.
Tožnik v obravnavani zadevi uveljavlja izplačilo plač (nadomestil plače) po prenehanju delovnega razmerja, ne da bi pri tem uveljavljal tožbeni zahtevek v zvezi z nezakonitostjo podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga glede datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi (češ da mu je tožena stranka v odpovedi določila prekratek odpovedni rok). Ker tožnik v tem delu odpovedi ne izpodbija in ne zahteva priznanja delovnega razmerja za naprej, mu je delovno razmerje prenehalo z datumom, navedenim v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Od tega datuma dalje pa ne more biti več upravičen do prejemkov iz delovnega razmerja (plače oz. nadomestila plače).
ZDR člen 5, 57, 57/1, 60, 60/1, 161, 161/3, 184, 184/1. OZ člen 131, 150, 153, 153/3, 153/4.
nesreča pri delu - solidarna odgovornost - odškodninska odgovornost - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku - zaposlitvena agencija
Četudi je predmet pogodbe opravljanje dela pri uporabniku, ki na podlagi predhodnega dogovora z agencijo izvršuje posamezne delodajalčeve obveznosti, ki so vezane na opravljanje dela, ima zaposlitvena agencija v razmerju do delavcev po določilih ZDR še vedno položaj delodajalca, posledično pa tudi obveznosti iz sklenjenega delovnega razmerja, ki izvirajo iz tega položaja in jih ne more v celoti prenesti na uporabnika. Med drugim se ne more razbremeniti odgovornosti, da delavcu povrne škodo, ki jo utrpi pri delu ali v zvezi z delom.
ZPP člen 140, 142, 142/3, 142/4, 282, 282/1. ZPSto-2 člen 41, 41/1, 44.
sodba na podlagi odpovedi – osebna vročitev – obvestilo o pošiljki – vročitev na vratih stanovanja – nepristop tožeče stranke na prvi narok za glavno obravnavo – možnost obravnavanja pred sodiščem
Določbo 3. odstavka 142. člena ZPP je treba razlagati tako, da mora vročevalec obvestilo o pošiljki pustiti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku, na vratih stanovanja pa le v primeru, ko je prva možnost izključena.
Vročitev šteje za opravljeno 2.1.2010, pri tem nima nobenega vpliva dejstvo, da je bil 2.1.2010 državni praznik, saj zakon ne določa, da se vročitev na takšen dan ne šteje za opravljeno (sobota, nedelja in državni praznik so pomembni le v zvezi z vprašanjem izteka roka – 4. odst. 111. čl. ZPP).
Sodišče ne more stranke oprostiti plačila sodnih taks za takse, glede katerih je taksna obveznost nastala pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Tako določa 13. člen ZST-1, tako pa je določal tudi 1. odst. 14. člena ZST, ki je veljal do uveljavitve novega ZST-1.
Ne gre za zmoto o predmetu delitve, če je stranki znana vrednost nepremičnine, ki se deli, in vrednost kredita, ki še ni odplačan, pa se ga zaveže prevzeti.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061391
ZD člen 9. ZPP člen 205, 208.
zapuščina brez dedičev – vstop v zapustnikova pravna razmerja – kaduciteta – dediščina postane last Republike Slovenije
Pri prehodu zapuščine brez dedičev v lastnino Republike Slovenije gre za poseben način derivativne pridobitve lastnine in za univerzalno pravno nasledstvo, tako da Republika Slovenija vstopi v celoti v zapustnikova pravna razmerja glede pravic in stvari, ki bi bile sicer predmet dedovanja in so sedaj prešle v last Republike Slovenije. S tem Republika Slovenija vstopi tudi v procesna razmerja zapustnika.
pogodba o delu – ničnost pogodbe –nezmožnost predmeta – kondikcijski zahtevek
Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na vprašanje, ali je toženka že ob sklenitvi pogodbe vedela, da je bil mož že tedaj mrtev in da gre torej za nemogoč predmet pogodbe (in posledično ničnost). V tem slednjem primeru pa bi bila pogodba nična tudi iz moralnih razlogov. V takšnem primeru pa mora nepošteni sklenitelj pogodbe poštenemu vrniti vse, kar je od njega prejel.
O toženčevi v (procesni) pobot uveljavljani terjatvi mora biti odločeno v izreku, sicer je ta pomanjkljiv, pa tudi v nasprotju z razlogi in se ga ne da preizkusiti, česar se ne da odpraviti z dopolnilno sodbo, saj je izrek pri ugovoru pobotanja v pravdi skladno s 3. odstavkom 324. člena ZPP sicer tročlenski, a enoten, kajti odločitev o dajatvenem delu zahtevka je pogojena z odločitvijo o ugotovitvenih delih (ne)obstoja terjatev strank.