nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi neutemeljeno vzete prostosti
Stališče sodne prakse je, da pomenijo duševne bolečine zaradi neutemeljeno vzete prostosti, enotno obliko škode, ki zajema vse posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoče iz neutemeljeno odvzete prostosti. Za to škodo se prisodi ena odškodnina, pri katere odmeri sodišče upošteva vse okoliščine primera, in sicer ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, odnos okolja proti njemu po odvzemu prostosti, težo in naravo kaznivega dejanja, čas trajanja odvzema prostosti in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo, težo in trajanje duševnih bolečin.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - starejši delavec - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Zaradi negativnih trendov v poslovanju se je uprava tožene stranke odločila za reorganizacijo in zmanjšanje števila zaposlenih. V komerciali, kjer je delala tožnica, je postalo trajno nepotrebno delo 15 delavcev, delovno mesto, na katerem je delala tožnica, je bilo ukinjeno. Iz tega razloga je utemeljeno prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
izpodbijanje sklepov skupščine – izključitev glasovalne pravice družbenika - kolizija interesov družbe in družbenika
Družbenikova upravljalska pravica, udejanjena na skupščini, ni absolutna. Omejena je v tistih primerih, ko v koliziji interesov družbe in družbenika obstaja možnost, da bodo družbenika na skupščini pri uresničevanju glasovalne pravice vodile njegove lastne koristi, ne pa koristi družbe.
Šele s sklepom skupščine o določitvi nagrade direktorju družbe se je vzpostavilo dolžniško upniško razmerje med družbo in njenim direktorjem, na eni strani terjatev direktorja, na drugi pa obveznost družbe, da mu na podlagi sklepa skupščine to nagrado izroči s prenosom lastnih poslovnih deležev. Zato ne more biti dvoma, da ima izpodbijani sklep vse atribute obligacijskega pravnega posla, ne pa narave korporacijsko pravnega in da gre torej za situacijo, ko je po samem zakonu glasovalna pravica S. Š. kot družbenika, istočasno pa tudi direktorja družbe, izključena.
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 103, 633, 633/1, 660.
gradbena pogodba – pomanjkljivosti izvedenih del – izpolnitev z napako – neizpolnitev pogodbe – delna neizpolnitev pogodbe - pogodbena dela – znižanje plačila – notifikacija napake – trditveno in dokazno breme – izročitev atestov
Ker brušenje kovinske konstrukcije in premaz z zaščitno barvo ni bilo predmet gradbene pogodbe, neizpolnitev tega ne more pomeniti pomanjkljivosti pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti.
Ker tožena stranka ni podala trditev o tem, kdaj je pregledala izvršeno delo in kdaj je o napakah obvestila izvajalca, je njen ugovor znižanja plačila nesklepčen.
Pravna posledica neizpolnitve pogodbene obveznosti je v skladu s 103. členom OZ zahtevek na izpolnitev obveznosti ali pod določenimi pogoji odstop od pogodbe, v vsakem primeru pa lahko pogodbi zvesta stranka zahteva tudi povračilo škode. V konkretnem primeru se tožena stranka s trditvijo o neizpolnitvi pogodbene obveznosti upira denarnemu zahtevku tožeče stranke, kar pomeni, da lahko z ugovorom uveljavlja le odškodnino. Ker tožena stranka ni podala trditev o tem, kolikšna škoda ji je nastala zaradi neizpolnitve sporne obveznosti, je njen ugovor nesklepčen.
Po določilu 12. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Vendar pa velja prvenstveno načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij udeležencev (3. čl. OZ), zaradi česar velja tista ureditev, ki jo stranki določita v medsebojni pogodbi (le da ni v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli).
ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0065544
ZIKS člen 145, 145b.
vrnitev zaplenjenega premoženja – lastninsko preoblikovanje podjetij – vrnitev v naravi – zavezanci za vračilo
Za presojo, ali je mogoča vrnitev obeh parcel v naravi in kdo je zavezanec, zato ni odločilno, da gre za kmetijski zemljišči, ki bi morali že po samem zakonu postati last RS oziroma občin in se prenesti v upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS na podlagi 14. člena ZSKZ. Odločilno je torej, ali sta bili tudi sporni parceli predmet zaključka lastninskega preoblikovanja in privatizacije na podlagi določb ZZLPPO in ker je odgovor pritrdilen pomeni, da je zahteva predlagateljev po vrnitvi spornih parcel v naravi od druge nasprotne udeleženke neutemeljena.
Tožnik v obravnavani zadevi uveljavlja izplačilo plač (nadomestil plače) po prenehanju delovnega razmerja, ne da bi pri tem uveljavljal tožbeni zahtevek v zvezi z nezakonitostjo podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga glede datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi (češ da mu je tožena stranka v odpovedi določila prekratek odpovedni rok). Ker tožnik v tem delu odpovedi ne izpodbija in ne zahteva priznanja delovnega razmerja za naprej, mu je delovno razmerje prenehalo z datumom, navedenim v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Od tega datuma dalje pa ne more biti več upravičen do prejemkov iz delovnega razmerja (plače oz. nadomestila plače).
Tožbeni zahtevek za dodatno plačilo ni utemeljen, ker tožnik ni dokazal,da je v spornem obdobju delo opravljal več kot osem ur dnevno. Kot dokaz je predložil le evidenco, ki jo je pisal zase in za ostale delavce tožene stranke, ki je sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo, saj iz izpovedi priče izhaja, da tožnik nadurnega dela ni opravljal.
Vročilnica kot potrdilo o vročitvi je sestavljena skladno z določbo 1. odst. 149. člena ZPP, kar pomeni, da velja za resnično tisto, kar je v njej zapisano.
ZPIZ -1 člen 4, 116, 116/5, 121, 261, 261/1, 261/3.
družinska pokojnina – pogoji za priznanje pravice – mnenje invalidske komisije
Tožnik, ki je bil v času očetove smrti star 27 let in ki do tega časa ni postal nezmožen za samostojno življenje in delo niti invalid I. kategorije invalidnosti, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine.
ZŠtip člen 7, 8, 9, 24. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 13.
Zoisova štipendija
Zoisova štipendija za šolsko leto 2008/2009 se dodeli vsem kandidatom, ki izpolnjujejo vnaprej ( z zakonom ali na podlagi zakona sprejetim pravilnikom) določene pogoje. Pogoje za dodelitev Zoisove štipendije je določil Zakon o štipendiranju, medtem ko pravilnik, veljaven za šolsko leto 2008/2009, meril oziroma vstopnih pogojev ni določil, saj je v 13. členu določil le, da se kandidati, ki imajo v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali več, glede na dosežen uspeh, razvrstijo po vrstnem redu glede na povprečno oceno in sicer od najvišje do najnižje povprečne ocene. Te določbe ni mogoče interpretirati tako, da se sredstva delijo glede na povprečno oceno od najvišje do najnižje do njihove porabe, torej glede na namen, ki naj bi ga zasledovala. Metode razlage pridejo v poštev za zapolnjevanje pravnih praznin, kar pa v obravnavanem primeru, kljub temu, da pravilnik ni določil meril oziroma vstopnih pogojev za pridobitev Zoisove štipendije, ni potrebno, saj je te pogoje določil že Zakon o štipendiranju.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – ocena poskusnega dela
Tožnik je nekajkrat zamudil pri oddaji gotovine in potnih nalogov. Glede na dejstvi, da so na enak način ravnali nekateri drugi delavci, predvsem sem pa delavec, ki je tožnika uvajal v delo, in da tožena stranka ni imela urejeno, koliko gotovine lahko delavec obdrži pri sebi, ni mogoče šteti, da je zaradi tožnikove zamude utemeljena negativna ocena poskusnega dela.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – pisna obdolžitev – pravica do obrambe
Ker kršitve, ki jih je tožena stranka očitala tožniku, v pisni obdolžitvi niso bile časovno in vsebinsko opredeljene, tako da niso omogočale priprave na zagovor, je treba šteti, da tožena stranka tožniku zagovora ni omogočila. Iz tega razloga je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala, nezakonita.
ZDR člen 5, 57, 57/1, 60, 60/1, 161, 161/3, 184, 184/1. OZ člen 131, 150, 153, 153/3, 153/4.
nesreča pri delu - solidarna odgovornost - odškodninska odgovornost - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku - zaposlitvena agencija
Četudi je predmet pogodbe opravljanje dela pri uporabniku, ki na podlagi predhodnega dogovora z agencijo izvršuje posamezne delodajalčeve obveznosti, ki so vezane na opravljanje dela, ima zaposlitvena agencija v razmerju do delavcev po določilih ZDR še vedno položaj delodajalca, posledično pa tudi obveznosti iz sklenjenega delovnega razmerja, ki izvirajo iz tega položaja in jih ne more v celoti prenesti na uporabnika. Med drugim se ne more razbremeniti odgovornosti, da delavcu povrne škodo, ki jo utrpi pri delu ali v zvezi z delom.
ZDR člen 92, 109. ZTPDR člen 15. ZDR/90 člen 35. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine (1994) člen 11.
odpravnina - odpovedni rok - delovnopravna kontinuiteta - prevzem
Tožnice so pričele delati pri novem delodajalcu (toženi stranki) na podlagi prevzema, pri prejšnjem delodajalcu niso podale odpovedi niti niso spremenile zaposlitve na lastno željo. Zaradi tega je treba celotno dobo zaposlitve (pri toženi stranki in prejšnjem delodajalcu) upoštevati pri odmeri odpovednega roka in odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Pravni prednik tožnikov I.T. ni užival spornih nepremičnin v dobri veri, da so njegova izključna lastnina, glede na to, da so bile sporne nepremičnine pridobljene v času trajanja zakonske zveze I.T. in M.T. in zato predstavljajo njuno skupno premoženje.
Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci v predmetni zadevi ne pride v poštev, saj se uporablja za tiste stavbe, v katerih so se etažni lastniki odločili za obračun stroškov za toploto na osnovi merilnih naprav, ki omogočajo določanje deležev porabljene toplote posamezne odjemne enote (3. člen Pravilnika). Iz spisa ne izhaja, da bi etažni lastniki takšen sporazum sprejeli, niti da bi imeli tehnične zmogljivosti, ki bi omogočale individualno odčitavanje porabljene toplote.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061391
ZD člen 9. ZPP člen 205, 208.
zapuščina brez dedičev – vstop v zapustnikova pravna razmerja – kaduciteta – dediščina postane last Republike Slovenije
Pri prehodu zapuščine brez dedičev v lastnino Republike Slovenije gre za poseben način derivativne pridobitve lastnine in za univerzalno pravno nasledstvo, tako da Republika Slovenija vstopi v celoti v zapustnikova pravna razmerja glede pravic in stvari, ki bi bile sicer predmet dedovanja in so sedaj prešle v last Republike Slovenije. S tem Republika Slovenija vstopi tudi v procesna razmerja zapustnika.
pogodba o delu – ničnost pogodbe –nezmožnost predmeta – kondikcijski zahtevek
Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na vprašanje, ali je toženka že ob sklenitvi pogodbe vedela, da je bil mož že tedaj mrtev in da gre torej za nemogoč predmet pogodbe (in posledično ničnost). V tem slednjem primeru pa bi bila pogodba nična tudi iz moralnih razlogov. V takšnem primeru pa mora nepošteni sklenitelj pogodbe poštenemu vrniti vse, kar je od njega prejel.