ZDR člen 92, 109. ZTPDR člen 15. ZDR/90 člen 35. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine (1994) člen 11.
odpravnina - odpovedni rok - delovnopravna kontinuiteta - prevzem
Tožnice so pričele delati pri novem delodajalcu (toženi stranki) na podlagi prevzema, pri prejšnjem delodajalcu niso podale odpovedi niti niso spremenile zaposlitve na lastno željo. Zaradi tega je treba celotno dobo zaposlitve (pri toženi stranki in prejšnjem delodajalcu) upoštevati pri odmeri odpovednega roka in odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
dodaten sklep o odmeri priglašenih stroškov – dopolnilni sklep – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa – pritožbeni stroški
Ker drugotožena stranka v specifikaciji pritožbenih stroškov, katerih povrnitev je uveljavljala s pritožbo, ni zahtevala tudi povrnitev taksnih obveznosti za pritožbeni postopek, ni izpolnjen dejanski stan iz 1. odst. 325. čl. v zvezi s 332. čl. ZPP, zato je pritožbeno sodišče njen predlog za izdajo dopolnilnega sklepa utemeljeno zavrnilo.
URS člen 155, 155/1, 155/2. ZPPSL člen 83, 83/2. ZFPPIPP člen 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 493, 495, 495/2-1, 499, 499/1-6, 499/3. ZFPPIPP-A člen 31, 34.
stečajni postopek - nagrada stečajnemu upravitelju - uporaba ZFPPIPP za stečajne postopke, začete pred 1.10.2008 - splošna prepoved retroaktivnosti - dopustna retroaktivnost
Res je bilo za odredbo o merilih za določanje nagrad upraviteljem kot enega od predpisov, ki so z uveljavitvijo ZFPPIPP prenehali veljati (6. tč. 1. odst. 499. čl. ZFPPIPP), v 3. odst. 499. čl. ZFPPIPP določeno, da se tudi po 1.10.2008 uporablja za odmero nagrade upravitelju v postopkih stečaja, ki so bili začeti pred 1.10.2008, vendar pa je bil osnovni princip, da se uporablja nova zakonodaja za nagrade upraviteljev, vzpostavljen že z zgoraj omenjeno 2. tč. 1. odst. 495. čl. ZFPPIPP.
Upoštevati je potrebno, da mora biti kriterij, kdaj je nek dogodek nepričakovan, strog in objektiven: potrebno je presoditi, ali voznik avtobusa na potek dogodkov res ni mogel vplivati tako, da bi škodo preprečil (»izključnost vzroka«), ali se posledicam dejanja voznika osebnega vozila res ni mogel izogniti ter nadalje ali je bilo njegovo dejanje nepričakovano.
Ob ugotovitvi, da bi tožeča stranka oviro na cesti morala pričakovati, je potrebno nadalje ugotoviti, ali je storila vse, da bi se ji lahko izognila – v nasprotnem primeru namreč ni bila povsem skrbna, zato naj (so)trpi posledice oz. drugače: kritično situacijo je res povzročil voznik osebnega vozila, vendar je bilo v postopku na prvi stopnji pravilno ugotovljeno, da je voznik avtobusa osebno vozilo prepozno opazil in je prepozno začel zavirati.
Če določila podzakonskega akta niso v skladu z zakonskimi določili, sodišče takega podzakonskega akta ni dolžno uporabiti, ampak lahko uporabi načelo neupoštevanja podzakonskega predpisa, ker ta nima zakonske podlage (exceptio illegalis) in odloči neposredno na podlagi zakona.
Ker so dela upraviteljice po vsebini najbližje storitvam mandatarja in se plačilo za mandatarjevo storitev v primeru, ko ni določeno, določi glede na višino plačila, ki je v poslovnem prometu običajno za tako vrsto posla, oziroma kot pravično plačilo, je po oceni pritožbenega sodišča primerjava del upraviteljice z deli, ki imajo značaj obligacije prizadevanj in upoštevanje povprečnih zneskov plačil za podobna opravila, povsem logična in sprejemljiva metoda za določitev nagrade upraviteljice.
pogodba o delu – napake na delu – kvaliteta dela ob predaji
V kolikor delo nima takšnih kvalitet, naročnik ni dolžan prevzeti dela. Navedeno pomeni, da je odločilno zgolj stanje/kvaliteta dela ob njegovi predaji.
Vročilnica kot potrdilo o vročitvi je sestavljena skladno z določbo 1. odst. 149. člena ZPP, kar pomeni, da velja za resnično tisto, kar je v njej zapisano.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – pisna obdolžitev – pravica do obrambe
Ker kršitve, ki jih je tožena stranka očitala tožniku, v pisni obdolžitvi niso bile časovno in vsebinsko opredeljene, tako da niso omogočale priprave na zagovor, je treba šteti, da tožena stranka tožniku zagovora ni omogočila. Iz tega razloga je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala, nezakonita.
ZZZPB člen 70. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 11.
denarno nadomestilo
Odklonitev zaposlitve oziroma ravnanje, ki povzroči, da delodajalec odkloni zaposlitev kandidata, ima za posledico prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih.
napotitev na pravdo – močnejša pravica – delitev solastnine – domneva lastnika nepremičnine – superficius solo cedit
SPZ določa, da se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, in da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavni del nepremičnine. Izključna lastninska pravica nasprotnega udeleženca je zato manj verjetna.
V primeru izredne socialne pomoči mora prejemnik predložiti dokazila, da je sredstva porabil za vnaprej določen namen, sicer 18 mesecev po prejemu izredne socialne pomoči ni upravičen do prejema izredne socialne pomoči. Rok za predložitev dokazil o namenski porabi sredstev ni začel teči z nakazilom na tožničin bančni račun, temveč je začel teči z dnem, ko je tožnica nakazana sredstva (o nakazilu katerih predhodno ni bila obveščena) dvignila z bančnega računa. Tožnica roka ni zamudila, njen zahtevek za odpravo odločb o zavrnitvi izredne socialne pomoči pa je utemeljen.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – poseben delovni pogoj
Primere in pogoje, ki so morali biti izpolnjeni, da se je posamezno delo preko polnega delovnega časa štelo kot poseben delovni pogoj, so v obdobju od leta 1970 do leta 1985 urejali različni predpisi. Skupno vsem ureditvam je bilo, da je delo moralo biti kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno ter da se ni smelo uvesti , če ga je bilo mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, z razporejanjem delovnega časa, uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.
Po določilu 12. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Vendar pa velja prvenstveno načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij udeležencev (3. čl. OZ), zaradi česar velja tista ureditev, ki jo stranki določita v medsebojni pogodbi (le da ni v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli).
Datum priznanja pravice do pokojnine še ne pomeni avtomatično tudi pričetka njenega izplačevanja. Glede začetka izplačevanja je potrebno uporabiti 1. odstavek 157. člena ZPIZ-1, kjer je določeno, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Prvi pogoj za pridobitev pravice je izpolnjen že z dnem nastanka invalidnosti, vendar je to pravico v smislu izplačila invalidske pokojnine mogoče realizirati šele z dnem odjave oziroma prenehanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Tožnik v obravnavani zadevi uveljavlja izplačilo plač (nadomestil plače) po prenehanju delovnega razmerja, ne da bi pri tem uveljavljal tožbeni zahtevek v zvezi z nezakonitostjo podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga glede datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi (češ da mu je tožena stranka v odpovedi določila prekratek odpovedni rok). Ker tožnik v tem delu odpovedi ne izpodbija in ne zahteva priznanja delovnega razmerja za naprej, mu je delovno razmerje prenehalo z datumom, navedenim v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Od tega datuma dalje pa ne more biti več upravičen do prejemkov iz delovnega razmerja (plače oz. nadomestila plače).
Vročitev šteje za opravljeno 2.1.2010, pri tem nima nobenega vpliva dejstvo, da je bil 2.1.2010 državni praznik, saj zakon ne določa, da se vročitev na takšen dan ne šteje za opravljeno (sobota, nedelja in državni praznik so pomembni le v zvezi z vprašanjem izteka roka – 4. odst. 111. čl. ZPP).