Upoštevati je potrebno, da mora biti kriterij, kdaj je nek dogodek nepričakovan, strog in objektiven: potrebno je presoditi, ali voznik avtobusa na potek dogodkov res ni mogel vplivati tako, da bi škodo preprečil (»izključnost vzroka«), ali se posledicam dejanja voznika osebnega vozila res ni mogel izogniti ter nadalje ali je bilo njegovo dejanje nepričakovano.
Ob ugotovitvi, da bi tožeča stranka oviro na cesti morala pričakovati, je potrebno nadalje ugotoviti, ali je storila vse, da bi se ji lahko izognila – v nasprotnem primeru namreč ni bila povsem skrbna, zato naj (so)trpi posledice oz. drugače: kritično situacijo je res povzročil voznik osebnega vozila, vendar je bilo v postopku na prvi stopnji pravilno ugotovljeno, da je voznik avtobusa osebno vozilo prepozno opazil in je prepozno začel zavirati.
ZPP člen 140, 142, 142/3, 142/4, 282, 282/1. ZPSto-2 člen 41, 41/1, 44.
sodba na podlagi odpovedi – osebna vročitev – obvestilo o pošiljki – vročitev na vratih stanovanja – nepristop tožeče stranke na prvi narok za glavno obravnavo – možnost obravnavanja pred sodiščem
Določbo 3. odstavka 142. člena ZPP je treba razlagati tako, da mora vročevalec obvestilo o pošiljki pustiti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku, na vratih stanovanja pa le v primeru, ko je prva možnost izključena.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi neutemeljeno vzete prostosti
Stališče sodne prakse je, da pomenijo duševne bolečine zaradi neutemeljeno vzete prostosti, enotno obliko škode, ki zajema vse posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoče iz neutemeljeno odvzete prostosti. Za to škodo se prisodi ena odškodnina, pri katere odmeri sodišče upošteva vse okoliščine primera, in sicer ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, odnos okolja proti njemu po odvzemu prostosti, težo in naravo kaznivega dejanja, čas trajanja odvzema prostosti in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo, težo in trajanje duševnih bolečin.
Tožbeni zahtevek za dodatno plačilo ni utemeljen, ker tožnik ni dokazal,da je v spornem obdobju delo opravljal več kot osem ur dnevno. Kot dokaz je predložil le evidenco, ki jo je pisal zase in za ostale delavce tožene stranke, ki je sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo, saj iz izpovedi priče izhaja, da tožnik nadurnega dela ni opravljal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - starejši delavec - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Zaradi negativnih trendov v poslovanju se je uprava tožene stranke odločila za reorganizacijo in zmanjšanje števila zaposlenih. V komerciali, kjer je delala tožnica, je postalo trajno nepotrebno delo 15 delavcev, delovno mesto, na katerem je delala tožnica, je bilo ukinjeno. Iz tega razloga je utemeljeno prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tožnik v obravnavani zadevi uveljavlja izplačilo plač (nadomestil plače) po prenehanju delovnega razmerja, ne da bi pri tem uveljavljal tožbeni zahtevek v zvezi z nezakonitostjo podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga glede datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi (češ da mu je tožena stranka v odpovedi določila prekratek odpovedni rok). Ker tožnik v tem delu odpovedi ne izpodbija in ne zahteva priznanja delovnega razmerja za naprej, mu je delovno razmerje prenehalo z datumom, navedenim v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Od tega datuma dalje pa ne more biti več upravičen do prejemkov iz delovnega razmerja (plače oz. nadomestila plače).
izpodbijanje sklepov skupščine – izključitev glasovalne pravice družbenika - kolizija interesov družbe in družbenika
Družbenikova upravljalska pravica, udejanjena na skupščini, ni absolutna. Omejena je v tistih primerih, ko v koliziji interesov družbe in družbenika obstaja možnost, da bodo družbenika na skupščini pri uresničevanju glasovalne pravice vodile njegove lastne koristi, ne pa koristi družbe.
Šele s sklepom skupščine o določitvi nagrade direktorju družbe se je vzpostavilo dolžniško upniško razmerje med družbo in njenim direktorjem, na eni strani terjatev direktorja, na drugi pa obveznost družbe, da mu na podlagi sklepa skupščine to nagrado izroči s prenosom lastnih poslovnih deležev. Zato ne more biti dvoma, da ima izpodbijani sklep vse atribute obligacijskega pravnega posla, ne pa narave korporacijsko pravnega in da gre torej za situacijo, ko je po samem zakonu glasovalna pravica S. Š. kot družbenika, istočasno pa tudi direktorja družbe, izključena.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 121, 121/1. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (2002) člen 2, 2-2, 2-3, 2-4, 2-5, 2-6, 3.
nagrada stečajnega upravitelja - predlog stečajnega upravitelja za odmero nagrade - nepopoln predlog
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje predlog stečajnega upravitelja za odmero nagrade vrniti v popravek. Ta predlog je namreč do te mere nedoločen in nekonkretiziran, da ne omogoča preizkusa, ali so merila, ki opravičujejo povišanje priznane nagrade iz 3. člena Odredbe, podana ali ne. Če v danem roku stečajni upravitelj svojega predloga ne bo ustrezno konkretiziral, bo moralo sodišče prve stopnje njegov predlog za povišanje nagrade zavreči.
Ni naloga sodišča, da iz rednih poročil, na katera se upravitelj na splošno sklicuje v svojem predlogu, iskati konkretne podatke, ki bi ustrezali merilom iz 2. člena Odredbe.
zaslišanje stranke – izostanek iz naroka – opravičeni rok za izostanek – opravičilo izostanka
Osebna navzočnost stranke in njeno zaslišanje ni pogoj za obravnavanje. Zakon sicer ne predpisuje, da mora biti opravičilo za izostanek z naroka podprto z dokazom, vendar se to razume samo po sebi, saj gre za trditev o neki okoliščini, ki naj bi imela pomemben učinek: sodnikov preizkus tehtnosti opravičila, preklic in preložitev naroka, obvestitev vabljenih strank, zadržek v rednem poteku pravde in drugo.
plačilo sodne takse – nerazdelna taksna obveznost več tožnikov – poziv na plačilo sodne takse
Sodno takso mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka. V primeru če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Tožeči stranki, ki sta vložili tožbo, sta torej, kar se tiče plačila sodne takse za redni postopek, solidarna dolžnika.
ZDR člen 5, 57, 57/1, 60, 60/1, 161, 161/3, 184, 184/1. OZ člen 131, 150, 153, 153/3, 153/4.
nesreča pri delu - solidarna odgovornost - odškodninska odgovornost - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku - zaposlitvena agencija
Četudi je predmet pogodbe opravljanje dela pri uporabniku, ki na podlagi predhodnega dogovora z agencijo izvršuje posamezne delodajalčeve obveznosti, ki so vezane na opravljanje dela, ima zaposlitvena agencija v razmerju do delavcev po določilih ZDR še vedno položaj delodajalca, posledično pa tudi obveznosti iz sklenjenega delovnega razmerja, ki izvirajo iz tega položaja in jih ne more v celoti prenesti na uporabnika. Med drugim se ne more razbremeniti odgovornosti, da delavcu povrne škodo, ki jo utrpi pri delu ali v zvezi z delom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - kriteriji za izbiro - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je bil najslabše ocenjen v primerjavi z ostalimi delavci na istem delovnem mestu.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 233, 233/1, 233/3, 233/5, 383a, 383a/3, 383a/4, 397, 397/2. ZPP člen 108, 108/5.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – osebni stečaj – predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku zaradi insolventnosti – odpust obveznosti – nepopolna vloga
Predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ki ga je podal dolžnik, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, saj dolžnik v roku, ki mu ga je določilo sodišče, tudi po opozorilu, da bo v primeru neplačila predujma oziroma predložitve odločbe o brezplačni pomoči njegov predlog zavrglo, nepopolne vloge ni dopolnil (5. odstavek 233.člena ZFPPIPP in 5. odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
Po določilu 12. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Vendar pa velja prvenstveno načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij udeležencev (3. čl. OZ), zaradi česar velja tista ureditev, ki jo stranki določita v medsebojni pogodbi (le da ni v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli).
Odmera pokojnine ni pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bistvo odločanja je o sami pravici do pokojnine, medtem ko je vprašanje, ali je bila ta pokojnina pravilno izračunana, torej ali je odmera pravilna in zakonita, predmet presoje pravilnosti in zakonitosti odločbe in sicer v okviru rednih oziroma če so za to izpolnjeni zakonski pogoji izrednih pravnih sredstev. V sporni zadevi so odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine postale pravnomočne, zato je toženec zahtevo za odmero pokojnine po določbi 6. odstavka ZPIZVZ utemeljeno zavrgel.
Vročilnica kot potrdilo o vročitvi je sestavljena skladno z določbo 1. odst. 149. člena ZPP, kar pomeni, da velja za resnično tisto, kar je v njej zapisano.
ZPIZ -1 člen 4, 116, 116/5, 121, 261, 261/1, 261/3.
družinska pokojnina – pogoji za priznanje pravice – mnenje invalidske komisije
Tožnik, ki je bil v času očetove smrti star 27 let in ki do tega časa ni postal nezmožen za samostojno življenje in delo niti invalid I. kategorije invalidnosti, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine.
ZŠtip člen 7, 8, 9, 24. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 13.
Zoisova štipendija
Zoisova štipendija za šolsko leto 2008/2009 se dodeli vsem kandidatom, ki izpolnjujejo vnaprej ( z zakonom ali na podlagi zakona sprejetim pravilnikom) določene pogoje. Pogoje za dodelitev Zoisove štipendije je določil Zakon o štipendiranju, medtem ko pravilnik, veljaven za šolsko leto 2008/2009, meril oziroma vstopnih pogojev ni določil, saj je v 13. členu določil le, da se kandidati, ki imajo v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali več, glede na dosežen uspeh, razvrstijo po vrstnem redu glede na povprečno oceno in sicer od najvišje do najnižje povprečne ocene. Te določbe ni mogoče interpretirati tako, da se sredstva delijo glede na povprečno oceno od najvišje do najnižje do njihove porabe, torej glede na namen, ki naj bi ga zasledovala. Metode razlage pridejo v poštev za zapolnjevanje pravnih praznin, kar pa v obravnavanem primeru, kljub temu, da pravilnik ni določil meril oziroma vstopnih pogojev za pridobitev Zoisove štipendije, ni potrebno, saj je te pogoje določil že Zakon o štipendiranju.