pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - MSVN - ponovna odmera - zavrženje zahteve
Ker se po izdaji zavrnilnih odločb tožene stranke v zvezi z zahtevami za priznanje vojaške pokojnine pravno in dejansko stanje nista spremenila, je pravilna pravna podlaga za zavrženje ponovne zahteve določba 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
neprijava terjatev v stečaju - odpravljiva nesklepčnost tožbe
Dokazilo, ki ga je ponudila tožeča stranka glede obstoja tožene stranke, ne pojasnjuje, kako je bil zaključen stečajni postopek, ki je bil začet s sklepom gospodarskega sodišča. Ker je ZPPSL dopuščal, da že začet postopek stečaja ni nujno zaključen z izbrisom stečajnega dolžnika iz registra (npr. prisilna poravnava v stečaju) brez konkretnih podatkov o izbrisu prvotne toženke ni mogoče zanesljivo sklepati na nastanek pravnih posledic v smislu prenehanja terjatve tožeče stranke v posledici neprijave terjatve v stečajnem postopku.
Regres za letni dopust ni občasna dajatev, tako da za zastaranje velja splošni petletni zastaralni rok, obresti od neizplačanega regresa za letni dopust pa so stranska terjatev, ki zastara v zastaralnem roku treh let.
izobraževanje – pogodba o štipendiranju – vračilo štipendije
Tožeča stranka je izpolnila svojo obveznost izplačevanja štipendije po pogodbi o štipendiranju, medtem ko toženka svojih študijskih obveznosti ni izpolnila niti v roku iz pogodbe o štipendiranju niti v podaljšanih rokih. Ker za neizpolnitev študijskih obveznosti toženka ni dokazala upravičenih razlogov (zdravstvene težave, porod, samohranilstvo, …, saj je tožeča stranka toženki rok podaljšala kar trikrat in upoštevala tudi rojstvo toženkinega otroka), je tožbeni zahtevek za vračilo prejete štipendije utemeljen.
ZPP člen 20, 20/4, 339, 339/2, 339/2-1, 367. ZDSS-1 člen 14, 14/2, 14/3.
sestava sodišča – sodnik posameznik – senat – sprememba tožbe
Tožnik je na naroku za glavno obravnavo zvišal tožbeni zahtevek, tako da je vtoževani znesek presegal 40.000,00 EUR. O tožbenem zahtevku je odločil sodnik posameznik, kljub temu, da je bil po spremembi tožbe za sojenje pristojen senat. S tem je bila zagrešena absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj je bilo sodišče prve stopnje nepravilno sestavljeno.
ZPP člen 8. ZDR člen 6, 81, 81/4, 88, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi opredelilo do vseh relevantnih dejstev, ker se do preostalih dejstev ni opredelilo, ni poseglo v pravico do izjave v postopku, ki zagotavlja, da sodišče navedbe stranke vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost ter se opredeli do tistih, ki so bistvenega pomena za odločitev.
predložitev seznama dolžnikovega premoženja – sredstva izvršbe
Upnik lahko predlaga, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja, če verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, pri tem pa mora biti izvršilni postopek v teku.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – protipravno ravnanje – dokazno breme
Dokazno breme protipravnega ravnanja in vzročne zveze med tem ravnanjem in škodo kot elementoma odškodninske odgovornosti je na oškodovancu, v konkretnem primeru tožnici. Ker v sodnem postopku ni dokazala, da so bila tla v kuhinji mokra in spolzka in izvedeni dokazi ne izključujejo možnosti, da je padla zaradi lastnega nerodnega koraka, torej iz vzroka, ki je v njeni sferi, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – vzročna zveza - deljena vzročnost – eggshell – lastnosti oškodovanca – degenerativne spremembe – manifestacija degenerativnih sprememb – valorizacija
Če se degenerativne spremembe pri oškodovancu do škodnega dogodka niso manifestirale, je celoten obseg škode v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. To pa ne velja za primer, ko so se pri oškodovancu že več kot 20 let pred škodnim dogodkom zaradi degenerativnih sprememb manifestirale težave in jih je škodni dogodek le še povečal.
neupravičena obogatitev – zastaranje terjatve – začetek teka zastaralnega roka
Pri zahtevkih iz naslova neupravičene obogatitve nastopi trenutek, ko lahko tožnik uveljavlja zahtevek, šele z izpolnitvijo znakov neupravičene obogatitve, to je ob prehodu koristi od tožnika na toženca.
skupno premoženje – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Skupno premoženje predstavlja skupek premoženjskih pravic zakoncev in je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, tako da ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče. Zato vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje lahko vplivajo le na velikost deležev na skupnem premoženju, ne more pa z vlaganjem posebnega premoženja v skupno premoženje vlagatelj pridobiti posebnega premoženja. Z vlaganji posebnega premoženja v nepremičnino, ki spada v skupno premoženje zakoncev, se namreč le poveča vrednost skupnega premoženja
Verjetnost je tista stopnja materialne resnice, ko so razlogi, ki govore v prid določenega dejstva, močnejši od tistih, ki govore proti njegovemu obstoju.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nejasni in nasprotujoči si razlogi sodišča prve stopnje
Zaradi takšnih nasprotujočih si in nejasnih razlogov sodišča prve stopnje, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. S tem pa je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije – sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov
Ureditve spornih razmerij med najemodajalcem in najemnikom najemodajalec ne more doseči z izbrisom najemnika iz sodnega registra brez likvidacije, ker temu postopek izbrisa po določbah ZFPPIPP ni namenjen.
neupravičena pridobitev – podlaga, ki se ni uresničila – prosta presoja dokazov
Ker tožnik ni uspel dokazati podlage, zaradi izjalovitve katere naj bi utrpel neutemeljeno prikrajšanje, toženki pa bili neupravičeno obogateni, njegovemu tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-1, 435, 435/1, 435/1-1.
obstoj izbrisnega razloga - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - nepredložitev letnega poročila
Družba je v ugovoru smiselno trdila, da je Agenciji Republike za javnopravne evidence in storitve predložila svoja letna poročila, vendar teh trditev ni dokazala, saj poročil ugovoru ni niti priložila. Dokaz z zaslišanjem direktorja družbe pa kot edini predlagani ni primeren dokaz za dokazovanje zatrjevanega dejstva.
odgovornost za škodo – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – čas čakanja na odmero odškodnine kot kriterij pri odmeri odškodnine – zavlačevanje postopka s strani ene od strank
Sodna praksa se je sicer izrekla o tem, da lahko sodišče pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo upošteva tudi čas čakanja na njeno odmero. Vendar pa mora imeti odmera višje odškodnine na račun dolgotrajnosti postopka utemeljene razloge v zavlačevanju postopka s strani ene izmed strank ali morda celo zlorabi procesnih pravic. Zato je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je res šlo za tako dolg postopek s takimi procesnimi razpolaganji, ki zahtevajo odmero višje odškodnine. Nobenega od navedenih razlogov pa pritožnica ne zatrjuje. Zato ji na podlagi te okoliščine višja odškodnina ne more pripasti.
ZPP člen 116, 156, 156/1, 343, 351. ZIZ člen 4, 4/3.
pravni interes za pritožbo - potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - napačen pravni pouk - vrnitev v prejšnje stanje - stroški, nastali z obravnavanjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Toženka lahko kadarkoli sodišču prve stopnje predlaga, da razveljavi potrdilo o pravnomočnosti sodbe in sklepa, ne more pa se zoper ugotovitev pravnomočnosti pritožiti, kljub temu da izpodbijani sklep vsebuje takšen pravni pouk. Z napačnim pravnim poukom namreč stranki ni mogoče dati pravnega sredstva, ki ga zakon ne predpisuje.
Stroški, ki nastanejo z obravnavanjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje, po 1. odstavku 156. člena ZPP vedno bremenijo stranko, ki je predlagala vrnitev v prejšnje stanje. Gre namreč za stroške, ki jih je stranka povzročila po naključju, ki se je njej primerilo.