ZZZDR člen 82, 82a, 82c, 82č. ZMZPP člen 37, 37/1, 38, 38/1-3.
preživnina za razvezanega zakonca – znižanje preživnine – običajno prebivališče preživninskega upravičenca – uporaba prava
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, s tem ko je potrebna sredstva za preživljanje tožnika – preživninskega zavezanca ugotovilo na podlagi t.i. Dusseldorfske tabele in ukinilo preživnino za obdobje po 11.12.2007, ko tožnik, ki živi v Nemčiji, eksistenčnega minimuma (1.000,00 EUR) po cit. tabeli ni več dosegel.
Za razvezo zakonske zveze se uporablja pravo države, katere državljana sta oba zakonca ob vložitvi tožbe. Ker je običajno prebivališče toženke kot preživninske upravičenke v Republiki Sloveniji, je potrebno uporabiti pravo Republike Slovenije.
Menica, ki jo je izdal dolžnik kot fizična oseba, kot trasat pa nastopa dolžnik kot samostojni podjetnik, je lastna menica. Značilnost takšne menice je v tem, da ostane izdajatelj (trasat), torej dolžnik kot fizična oseba, glavni dolžnik, ki odgovarja za menično obveznost ne glede na stečaj dolžnika kot samostojnega podjetnika.
odmera pokojnine – dokončna odločba – nova dejstva
Novo dejstvo, ki je nastalo po izdaji dokončne in pravnomočne odločbe, predstavlja novo dejansko stanje. Kasnejša sprememba dejanskega stanja pa lahko vpliva le na rešitev stvari v novem postopku.
ZDR člen 83, 88, 88/1, 88/1-3, 110, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – prekvalifikacija odpovedi – odpovedni rok
Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi ne more prekvalificirati odpovedi iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ampak mora presojati, ali je odpoved, kot je bila podana (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi), zakonita.
ZJU člen 24, 24/1, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3.
javni uslužbenec – premestitev – sklep o premestitvi – delovne potrebe – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Četudi iz obrazložitve sklepa o premestitvi ni razvidno, da je bila premestitev potrebna za zagotovitev učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa, premestitev ni sama po sebi nezakonita. Nezakonita bi bila, če razloga za premestitev tožena stranka v sodnem postopku ne bi dokazala ali če bi bilo ugotovljeno, da je bila rezultat diskriminacije in šikaniranja tožnika.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 179. ZPP člen 182, 182/3.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – tožbeni zahtevek – eventualna kumulacija
Če tožnik s podrednim tožbenim zahtevkom zahteva nekaj manj (in ne nekaj drugega) kot s primarnim tožbenim zahtevkom, ne gre za eventualno kumulacijo tožbenih zahtevkov. Kumulacija je le navidezna, tako da mora sodišče prve stopnje oba tožbena zahtevka obravnavati kot enoten tožbeni zahtevek.
predložitev seznama dolžnikovega premoženja – sredstva izvršbe
Upnik lahko predlaga, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja, če verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, pri tem pa mora biti izvršilni postopek v teku.
neprijava terjatev v stečaju - odpravljiva nesklepčnost tožbe
Dokazilo, ki ga je ponudila tožeča stranka glede obstoja tožene stranke, ne pojasnjuje, kako je bil zaključen stečajni postopek, ki je bil začet s sklepom gospodarskega sodišča. Ker je ZPPSL dopuščal, da že začet postopek stečaja ni nujno zaključen z izbrisom stečajnega dolžnika iz registra (npr. prisilna poravnava v stečaju) brez konkretnih podatkov o izbrisu prvotne toženke ni mogoče zanesljivo sklepati na nastanek pravnih posledic v smislu prenehanja terjatve tožeče stranke v posledici neprijave terjatve v stečajnem postopku.
ZZK-1 člen 148, 150, 150/2, 234, 241. ZPPLPS člen 6.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – načelo pravnega prednika – izjeme od načela pravnega prednika
Ker je bila lastninska pravica vpisana v korist nasprotnega udeleženca že pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga, ni moč uporabiti domneve iz 6. čl. ZPPLPS.
zunajzakonska skupnost – pravne posledice zunajzakonske zveze – razmerje zunajzakonskih partnerjev do skupnih otrok – priznanje otroka – domneva očetovstva
Določilo 12. čl. ZZZDR govori o pravnih posledicah, ki so „zanju“, t.j. za partnerja enake, kot če bi sklenila zakonsko zvezo. Gre torej samo za posledice v medsebojnem razmerju partnerjev, tako na osebnem kot tudi premoženjskem področju. Razmerja zunajzakonskih partnerjev do skupnih otrok, pa zakon ne ureja.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-1, 435, 435/1, 435/1-1.
obstoj izbrisnega razloga - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - nepredložitev letnega poročila
Družba je v ugovoru smiselno trdila, da je Agenciji Republike za javnopravne evidence in storitve predložila svoja letna poročila, vendar teh trditev ni dokazala, saj poročil ugovoru ni niti priložila. Dokaz z zaslišanjem direktorja družbe pa kot edini predlagani ni primeren dokaz za dokazovanje zatrjevanega dejstva.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nejasni in nasprotujoči si razlogi sodišča prve stopnje
Zaradi takšnih nasprotujočih si in nejasnih razlogov sodišča prve stopnje, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. S tem pa je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
ZDen člen 60, 60/2, 88. ZPP člen 286b. ZUP člen 147, 147/3.
denacionalizirano premoženje - ničnost razpolaganja s podržavljenim premoženjem – vračilo v naravi – razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja možnost vrnitve – ugotovitvena tožba - pravni interes
Dokler je v teku denacionalizacijski postopek, upravičenec izkazuje pravni interes za ugotovitev ničnosti razpolaganja s podržavljenim premoženjem.
izločitev izvedenca – izločitveni razlogi – dvom v nepristranskost - odgovornost za drugega – vzgojnovarstveni zavod - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost vrtca – izvajanje nadzorstva – skrbnost dobrega strokovnjaka – padec otroka
Neupoštevanje mnenj izvedenca v drugih pravdnih postopkih oz. morebitna tamkajšnja slabša kvaliteta, kot tudi njihova istosmernost (vselej podana v korist toženih strank), ne morejo predstavljati izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
Vzgojiteljica oz. njena pomočnica sta otroke ustrezno peljali oz. spremljali tako, da je prva hodila spredaj, zadnja pa na koncu vrste. Iz dejanskih ugotovitev ne izhaja, da bi se otroci prerivali oz. porivali oz. da bi kakorkoli povzročali nered, kar pomeni, da škodnega dogodka tudi ni mogoče pripisati neustrezni vzgoji delavk vrtca njihovih varovancev. Zato je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je padec mld. tožnika bil naključen. Za takšna naključja pa zavarovanec tožene stranke ne odgovarja.
Tožba je bila po fikciji vročena dne 4. 3. 2010, ko je preteklo 15 dni od dne, ko je bil toženec obveščen o sodni pošiljki. 30-dnevni rok je iztekel v soboto 3. aprila, zato je bil odgovor na tožbo, oddan tega dne priporočeno na pošto, pravočasen.
ZPP člen 116, 156, 156/1, 343, 351. ZIZ člen 4, 4/3.
pravni interes za pritožbo - potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - napačen pravni pouk - vrnitev v prejšnje stanje - stroški, nastali z obravnavanjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Toženka lahko kadarkoli sodišču prve stopnje predlaga, da razveljavi potrdilo o pravnomočnosti sodbe in sklepa, ne more pa se zoper ugotovitev pravnomočnosti pritožiti, kljub temu da izpodbijani sklep vsebuje takšen pravni pouk. Z napačnim pravnim poukom namreč stranki ni mogoče dati pravnega sredstva, ki ga zakon ne predpisuje.
Stroški, ki nastanejo z obravnavanjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje, po 1. odstavku 156. člena ZPP vedno bremenijo stranko, ki je predlagala vrnitev v prejšnje stanje. Gre namreč za stroške, ki jih je stranka povzročila po naključju, ki se je njej primerilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062934
ZPP člen 243, 247, 254. ZVO-1 člen 149.
dokaz z izvedencem – razlogi za postavitev novega izvedenca – vzdrževanje komunalnega omrežja – obvezna javna služba – odškodninska odgovornost občine – odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošne koristne dejavnosti
Izgradnja in vzdrževanja sistema za odtok voda je naloga občine/toženke. Njena dejavnost mora biti izvedena tako, da ne povzroča škode na premoženju tožnika in ne degradira življenjskega okolja. V primeru neustreznega (nevodotesnega) sistema za odtok meteornih in kanalizacijskih voda gre povračilo škode, ki iz tega izvira, naložiti toženi stranki. Ob ugotovitvi, da je od 900 litrov v sistem omrežja vlite vode po 30 minutah izteklo le 100-150 litrov vode, ta zagotovo ni brezhiben, zato je toženka dolžna opraviti njegovo sanacijo in odpraviti nastalo škodo.
ZGD-1 člen 295, 295/2, 300, 300/5, 395, 395/1, 395/1-2.
skupščina delniške družbe – izpodbojnost skupščinskih sklepov – razlogi za izpodbojnost – vpis v register
Postopanje uprave v zvezi s potrdili KDD o imetništvu delnic in morebitna odslovitev delničarjev iz skupščine, lahko predstavlja le razlog za izpodbijanje sklepov skupščine po 2. točki 1. odst. 395. člena ZGD-1. Izpodbijani sklep pa kljub morebitni protipravnosti ni neveljaven sam po sebi, ampak je le pendenten, dokler se ga ne izpodbije oziroma dokler ne poteče rok za njegovo izpodbijanje.
neupravičena obogatitev – zastaranje terjatve – začetek teka zastaralnega roka
Pri zahtevkih iz naslova neupravičene obogatitve nastopi trenutek, ko lahko tožnik uveljavlja zahtevek, šele z izpolnitvijo znakov neupravičene obogatitve, to je ob prehodu koristi od tožnika na toženca.