nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – protipravno ravnanje – dokazno breme
Dokazno breme protipravnega ravnanja in vzročne zveze med tem ravnanjem in škodo kot elementoma odškodninske odgovornosti je na oškodovancu, v konkretnem primeru tožnici. Ker v sodnem postopku ni dokazala, da so bila tla v kuhinji mokra in spolzka in izvedeni dokazi ne izključujejo možnosti, da je padla zaradi lastnega nerodnega koraka, torej iz vzroka, ki je v njeni sferi, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana.
izredna socialna pomoč – pogoji za priznanje pravice – sodna taksa
Ker se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, kot je obravnavani, sodne takse ne plačujejo, je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks utemeljeno zavrglo.
Tožnikov zahtevek za dodelitev izredne denarne socialne pomoči ni utemeljen, ker ga tožnik utemeljuje z dolgom na račun neplačane električne energije. Pri obveznosti za plačilo električne energije gre za redno obveznost gospodinjstva ali posameznika, s katero je mogoče vnaprej računati in obveznost plačila oziroma izstavljeni računi ne pomenijo nepredvidenega dogodka, ki pri upravičencu brez njegove krivde in neodvisno od njegove volje lahko povzroči socialno stisko.
predložitev seznama dolžnikovega premoženja – sredstva izvršbe
Upnik lahko predlaga, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja, če verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, pri tem pa mora biti izvršilni postopek v teku.
ZPP člen 8. ZDR člen 6, 81, 81/4, 88, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi opredelilo do vseh relevantnih dejstev, ker se do preostalih dejstev ni opredelilo, ni poseglo v pravico do izjave v postopku, ki zagotavlja, da sodišče navedbe stranke vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost ter se opredeli do tistih, ki so bistvenega pomena za odločitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – preklic odpovedi
Odpoved pogodbe o zaposlitvi kot enostranska izjava volje velja, ko jo nasprotna stranka sprejme. To pomeni, da naknadni preklic odpovedi ni mogoč, razen v primeru nedvoumnega in jasnega soglasja obeh pogodbenih strank. Tega soglasja delodajalec ne more nadomestiti z novo redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, nova odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je nezakonita že, ker pogodbe o zaposlitvi ni mogoče odpovedati dvakrat iz zato istega razloga.
ZPP člen 20, 20/4, 339, 339/2, 339/2-1, 367. ZDSS-1 člen 14, 14/2, 14/3.
sestava sodišča – sodnik posameznik – senat – sprememba tožbe
Tožnik je na naroku za glavno obravnavo zvišal tožbeni zahtevek, tako da je vtoževani znesek presegal 40.000,00 EUR. O tožbenem zahtevku je odločil sodnik posameznik, kljub temu, da je bil po spremembi tožbe za sojenje pristojen senat. S tem je bila zagrešena absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj je bilo sodišče prve stopnje nepravilno sestavljeno.
ZDR člen 118, 204, 204/3. ZFPPIPP člen 20, 253, 253/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Namen prijave terjatve v stečajnem postopku je participacija upnika pri delitvi stečajne mase. Zato za tiste terjatve, ki ne bodo poplačane iz stečajne mase, določila o prijavljanju terjatev v stečajno maso ne veljajo. Zahtevki za uveljavitev terjatev so dajatveni zahtevki. Zahtevek za ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ter za ugotovitev, da je delovno razmerje tožnice pri toženi stranki trajalo do uvedbe stečajnega postopka, pa je ugotovitven, tako da se s tem v zvezi prijava terjatve v stečajno maso ne zahteva. Prijava v stečajno maso tudi ne predstavlja predpogoja za dopustnost tožbe.
pogodba o preužitku - izročilna pogodba – razveljavitev izročilne pogodbe
Pogodba o preužitku je odplačna in tvegana (aleatorna) pogodba, ker ni znano, koliko časa bo prevzemnik moral izpolnjevati svojo obveznosti. To samo po sebi ne izključuje možnosti, da gre delno za odplačno in delno za neodplačno pogodbo. Za odločitev o postavljenem tožbenem zahtevku – razveljavitvi izročilne pogodbe, ni odločilno, ali gre pri sporni izročilni pogodbi za delno odplačno, delno pa neodplačno pogodbo, ker tožeča stranka ni postavila zahtevka na vrnitev darila zaradi prikrajšanja njenega nujnega deleža po pokojnem.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063307
ZIZ člen 24, 24/1, 24/2, 53, 53/1, 53/2, 55. ZPP člen 190. SPZ člen 11.
ugovor zoper sklep o izvršbi – pravno nasledstvo na predmetu izvršbe – odtujitev stvari, o kateri teče pravda – načelo stroge formalne legalitete – relevančna teorija – učinek pravnomočnosti sodbe na tretje osebe
Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Vendar pa je o prehodu obveznosti po drugem odstavku 24. člena ZIZ mogoče govoriti šele potem, ko je bil izvršilni naslov že izdan.
O tem, kako naj se sprememba materialnopravnega položaja strank upošteva pri učinkovanju sodbe, ki je izdana po odtujitvi predmeta, se uporabljata dve teoriji, to sta relevančna in irelevančna. Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera v obravnavani zadevi dalo prednost relevančni teoriji.
Namen določbe 190. člena ZPP je v zavarovanju položaja tožeče stranke v pravdnem postopku oziroma upnika v sledečem izvršilnem postopku. Ob tem pa je potrebno poudariti, da 190. člen ZPP nima nikakršnega učinka, če je pridobitelj po posebnih pravilih postal lastnik stvari.
predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije – sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov
Ureditve spornih razmerij med najemodajalcem in najemnikom najemodajalec ne more doseči z izbrisom najemnika iz sodnega registra brez likvidacije, ker temu postopek izbrisa po določbah ZFPPIPP ni namenjen.
domnevni lastnik – dobroverni lastniški posestnik – razpolagalna sposobnost – ničnost pogodbe – močnejši pravni naslov
Tožnik, ki je dokazal, da je domnevni lastnik stanovanja, ima močnejši pravni naslov od toženke, ki stanovanje zaseda brez pravnega naslova. Toženka ni dokazala nedobrovernosti tožnika, ki je stanovanje kupil od MB, ki ji ga je prodala toženka s prodajno pogodbo 19.4.2000, za katero je bilo ugotovljeno, da je zaradi navideznosti nična.
odgovornost za škodo – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – čas čakanja na odmero odškodnine kot kriterij pri odmeri odškodnine – zavlačevanje postopka s strani ene od strank
Sodna praksa se je sicer izrekla o tem, da lahko sodišče pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo upošteva tudi čas čakanja na njeno odmero. Vendar pa mora imeti odmera višje odškodnine na račun dolgotrajnosti postopka utemeljene razloge v zavlačevanju postopka s strani ene izmed strank ali morda celo zlorabi procesnih pravic. Zato je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je res šlo za tako dolg postopek s takimi procesnimi razpolaganji, ki zahtevajo odmero višje odškodnine. Nobenega od navedenih razlogov pa pritožnica ne zatrjuje. Zato ji na podlagi te okoliščine višja odškodnina ne more pripasti.
ZIZ člen 15, 36, 55, 55/1, 56a. ZPP člen 8,116, 116/1, 214, 215, 286b.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo – dokazno breme – dokazna ocena
Dokazi, ki jih je predložila dolžnica, ne potrjujejo njenih navedb, s katerimi je utemeljevala upravičenost razloga za zamudo roka, to je, da ni bila sposobna pravočasno in pravilno reagirati na sklep ter da je bila njena presoja pomembnosti posledic ravnanja v zvezi s prejetim sklepom okrnjena, saj kaj takšnega iz predmetnega izvida v opisanem delu ne izhaja. Ravno nasprotno, ugotovitev o bistri zavesti kaže na to, da se je dolžnica zavedala tako pomena vročenega sklepa kot tudi njegovih posledic.
Zgolj obstoj bolezni, tudi če je huda ali kronična, namreč ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje; zatrjevano in dokazano mora biti hkrati tudi, da je bolezen nepredvidljiva oziroma nenadna.
URS člen 34, 39, 39/1. KZ člen 169, 169/1, 169/2, 169/3, 170, 170/1, 170/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 378, 378/4.
obrekovanje – razžalitev – verbalni delikt - dejstva – vrednostna sodba – zaničljiva kritika – zaničevalni namen - politična dejavnost
Predmet trditve pri kaznivem dejanju obrekovanja po prvem odstavku 170. člena KZ so dejstva, lahko tudi insinuacije, nikoli pa zaključki oziroma vrednostne sodbe. Tem je namenjeno kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 169. člena KZ.
SZ člen 25, 25/1, 49, 49/1, 72, 72/1, 73, 75, 75/1, 77, 77/1. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-7. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 2, 3, 5.
imenovanje predsednika skupnosti lastnikov – upravljanje večstanovanjske stavbe – skupnost lastnikov kot pravna oseba
Za presojo pravilnosti postopka imenovanja predsednika skupnosti lastnikov, ki se kot njen zakoniti zastopnik (in ne kot upravnik) vpiše v sodni register, je odločilno, ali je bil imenovan skladno z določili Statuta Skupnosti lastnikov hiše, ne pa določbe SZ -1 in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb o imenovanju upravnika.
skupno premoženje – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Skupno premoženje predstavlja skupek premoženjskih pravic zakoncev in je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, tako da ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče. Zato vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje lahko vplivajo le na velikost deležev na skupnem premoženju, ne more pa z vlaganjem posebnega premoženja v skupno premoženje vlagatelj pridobiti posebnega premoženja. Z vlaganji posebnega premoženja v nepremičnino, ki spada v skupno premoženje zakoncev, se namreč le poveča vrednost skupnega premoženja
Verjetnost je tista stopnja materialne resnice, ko so razlogi, ki govore v prid določenega dejstva, močnejši od tistih, ki govore proti njegovemu obstoju.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – vzročna zveza - deljena vzročnost – eggshell – lastnosti oškodovanca – degenerativne spremembe – manifestacija degenerativnih sprememb – valorizacija
Če se degenerativne spremembe pri oškodovancu do škodnega dogodka niso manifestirale, je celoten obseg škode v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. To pa ne velja za primer, ko so se pri oškodovancu že več kot 20 let pred škodnim dogodkom zaradi degenerativnih sprememb manifestirale težave in jih je škodni dogodek le še povečal.
Tožba je bila po fikciji vročena dne 4. 3. 2010, ko je preteklo 15 dni od dne, ko je bil toženec obveščen o sodni pošiljki. 30-dnevni rok je iztekel v soboto 3. aprila, zato je bil odgovor na tožbo, oddan tega dne priporočeno na pošto, pravočasen.