Izraz „odškodnina za neizrabljeni letni dopust“ je treba po namenu ter zavezujočih mednarodnih in EU pravnih virih razlagati kot nadomestilo in ne kot klasično odškodnino v smislu določil OZ, za priznavanje katere je treba ugotoviti obstoj predpostavk odškodninske odgovornosti. Kot denarno nadomestilo pripada odškodnina za neizrabljen letni dopust vsakemu delavcu, ki ne more izrabiti letnega dopusta pred prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi niti v referenčnem obdobju niti v obdobju za prenos (na primer zaradi bolniške odsotnosti ali starševskega dopusta).
pogodba o trgovskem zastopanju - jamstvo zastopnika za izpolnitev tretje osebe - sprejem izpolnitve - pridobitev pravice do provizije - nedopustnost omejevanja pravice do provizije zastopniku z dodatnimi pogoji - nezmožnost pogodbene spremembe pravice do provizije v škodo zastopnika - podjemna pogodba
Omejevanje plačila provizije zastopniku z dodatnimi pogoji ni dopustno, saj 5. odst. 825. čl. OZ določa, da pravice zastopnika do provizije s pogodbo ni mogoče spremeniti v škodo zastopnika. Takšno spremembo v škodo zastopnika bi v obravnavanem primeru pomenil tudi pogoj, določen v pogodbi, da je upravičen do plačila provizije le, če je predhodno sam opominjal naročnika k plačilu, ne pa tudi, če ga je plačilu opominjala tožena stranka.
subjektivna sprememba tožbe – poprava napak glede označbe stranke – sprememba identitete stranke – prikrita subjektivna sprememba tožbe - ustavitev postopka
Subjektivna sprememba tožbe se razlikuje od poprave napak glede označbe stranke v tem, da gre za popravo označbe stranke le v primeru, ko se sama identiteta stranke ne spremeni, o čemer za sodišče in za stranko ne sme biti dvoma. V nasprotnem primeru gre za tako imenovano prikrito subjektivno spremembo tožbe, ki jo stranka opredeli kot popravo označbe stranke.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – varnost in zdravje pri delu
Napeljave za razsvetljavo prostorov, delovišč in prometnih poti morajo biti postavljene tako, da ne predstavljajo nevarnosti. V nasprotnem primeru je za škodo, ki jo delavec utrpi, ker se zaradi slabe razsvetljave poškoduje, delodajalec krivdno odgovoren.
sodna taksa za pritožbo - procesna predpostavka - namen 1. odstavka 105.a člena ZPP - ustavna pravica do pritožbe - možnost taksne oprostitve
Ker je v zakonu urejena možnost, da stranka uveljavlja oprostitev plačila takse za pritožbo, če njenega plačila ne zmore (3. odst. 105. a čl. ZPP), ni mogoče pritrditi pritožniku, da je kršena njegova z ustavo zajamčena pravica do pritožbe.
ZZK-1 člen 90, 90/1, 90/3, 120, 120/2, 148. ZIZ člen 76, 76/2, 167, 170, 170/2, 194, 194/4. ZNP člen 36. ZS člen 2, 2/3.
razveljavitev zaznambe sklepa o izvršbi - izbris zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke – neuspešna prodaja nepremičnine - nepoložitev predujma za izvršilne stroške
Če izvršilno sodišče ustavi izvršbo v primeru neuspešne prodaje nepremičnine na prodajnih narokih, upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zaznamovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, vendar pa med to izjemo konkretna situacija (ko je izvršilno sodišče izvršbo ustavilo, ker upnik v določenem roku ni položil predujma za izvršilne stroške, ki bodo nastali zaradi cenitve nepremičnine) ne spada.
vknjižba lastninske pravice – pravnomočna sodba kot podlaga za vknjižbo – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižno sodišče je opravilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja in v korist nasprotnih udeležencev na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče tako predlagatelju kot nasprotnima udeležencema naložilo, da drug drugemu izstavita zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice na nepremičninah, katerih vpis se v obravnavani zadevi predlaga (5. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).
Zaradi kratkega roka, v katerem mora sodišče o predlogu odločiti, nasprotnemu udeležencu ni mogoče odvzeti pravice, da se o njem izjavi. Tudi v postopku imenovanja posebnega revizorja je potrebno dati udeležencem možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, še preden se o predlogu odloči. Le tako se zagotavlja pravica do enakih možnosti udeležencev oziroma njihova komplementarnost.
uporaba slovenskega prava - spor z mednarodnim elementom – kriterij najtesnejše zveze – pogodba o finančnem leasingu – pogajanja za sklenitev pogodbe
Ker so pogajanja za sklenitev pogodbe o finančnem leasingu potekala v Sloveniji, do sklenitve pogodbe pa ni prišlo, ima pravno razmerje tesnejšo vez s slovenskim pravom.
Toženec ni izkazal obstoja okoliščin iz 104. člena SZ-1, zaradi katerih najemniku neprofitnega stanovanja ne bi bilo mogoče odpovedati najemne pogodbe, kljub temu da ni v celoti poravnal najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine.
O tem, kateri dokazi se izvajajo v skladu z 213. členom ZPP, odloča sodišče, to pa ne pomeni, da ima diskrecijsko pravico. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti argumentirana. S tem, ko sodišče za ugotovitev tožnikovih navedb glede relevantnih dejstev ni izvajalo predlaganih dokazov, ni ravnalo v skladu s formalnimi okvirji proste dokazne ocene, saj ta ni bila vestna in skrbna in je v posledici tega prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP, ki bistveno vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe.
Z začetkom stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe preneha pravica upnikov proti aktivnemu družbeniku. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da nadaljuje postopek z aktivnim družbenikom kot toženo stranko.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – nepremičnina, ki je vpisana v zemljiško knjigo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnin, ki so predmet zapuščine in tudi predmet izločitvenega zahtevka, vpisana zapustnica, ob takšni ugotovitvi, pa je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na vložitev tožbe napotilo dediča J. C., saj je njegova pravica ob ugotovljenem zemljiškoknjižnem stanju manj verjetna.
Dokler se kupec ne vknjiži v zemljiško knjigo, je lastnik nepremičnine še vedno prodajalec. Kupec ima zgolj obligacijsko pravico iz prodajne pogodbe. Kupec, ki v času zaznambe izvršbe ni lastnik nepremičnine ali pa je to postal kasneje (z vknjižbo), mora trpeti izvršbo na podlagi predhodno pridobljene hipoteke upnika. To jasno izhaja iz določbe 170. člena ZIZ.
soglasje glede dodelitve mladoletnih otrok – nadzor nad soglasjem glede dodelitve mladoletnih otrok – pravica do odstopa od soglasja glede dodelitve mladoletnih otrok – navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi
Ne glede na to, da pravdni stranki dosežeta soglasje o tem, kateremu od njiju se dodelijo mladoletni otroci, pa mora sodišče tako soglasje preizkusiti in ugotoviti, ali je v skladu z interesi otrok.
odkup stanovanja – stanovanjska pravica – pravočasnost zahteve za odkup – ugovor pasivne legitimacije
Za presojo ugovora zgrešene pasivne legitimacije je bistveno, ali je toženec solastniški delež na nepremičnini, ki zajema tudi stanovanje, ki je predmet tega postopka, prenesel na drugotoženca, zoper katerega je bila tožba umaknjena.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 58, 58/1, 178, 178/2.
delna pokojnina - odvetniška dejavnost - zavrženje zahteve
Glede na to, da je bila sodna praksa v zvezi s priznavanjem delne pokojnine zavarovancem, ki opravljajo odvetniško dejavnost (kot tožnica), uveljavljena že pred izdajo dokončne odločbe toženke, zoper katero tožnica ni vložila pritožbe, tožnica z novo zahtevo ne more doseči ponovnega odločanja o njeni pravici do delne pokojnine (saj se od izdaje dokončne odločbe do ponovne zahteve niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenila).
objektivna odškodninska odgovornost železnice – vlak - prehod čez železniško progo - prečkanje proge izven prehoda – sokrivda – alkoholiziranost - prispevek oškodovanca
Železnice objektivno odgovarjajo za škodo, nastalo pri tem, ko poškodovanec prečka tire. To ni povsem nepričakovano, če se zgodi na mestu, kjer je to zelo pogosto, da je to opazno tudi zaradi uhojene steze in kjer tudi nesreče niso redke. Oškodovanec, ki je tam prečkal tire, pa jih ne bi smel, in je bil pod močnim vplivom alkohola (2,33 – 2,39 g/ na kg), je za nesrečo sam kriv 80 %.