pogodba o preužitku - izročilna pogodba – razveljavitev izročilne pogodbe
Pogodba o preužitku je odplačna in tvegana (aleatorna) pogodba, ker ni znano, koliko časa bo prevzemnik moral izpolnjevati svojo obveznosti. To samo po sebi ne izključuje možnosti, da gre delno za odplačno in delno za neodplačno pogodbo. Za odločitev o postavljenem tožbenem zahtevku – razveljavitvi izročilne pogodbe, ni odločilno, ali gre pri sporni izročilni pogodbi za delno odplačno, delno pa neodplačno pogodbo, ker tožeča stranka ni postavila zahtevka na vrnitev darila zaradi prikrajšanja njenega nujnega deleža po pokojnem.
ZOdvT tarifna številka 3102. ZPP člen 313, 313/1, 313/2. OZ člen 299, 299/1, 380, 380/1.
stroški postopka – nagrada za narok
Sodišče bi tožeči stranki na podlagi določil ZOdvT, tarifne št. 3102, lahko priznalo zgolj eno nagrado za narok, ne glede na število dejansko opravljenih narokov.
ZJU člen 22, 22/3, 22/5, 154, 154/3. ZDR člen 75, 80, 80/2, 81, 81/3, 83. OZ člen 86, 88.
javni uslužbenec – policijski ataše – napotitev v tujino – aneks k pogodbi o zaposlitvi – ničnost
Odpovedi aneksa k pogodbi o zaposlitvi ne urejajo določbe ZJU in področnih zakonov, ki urejajo napotitev policijskih atašejev v tujino, tako da je treba uporabiti določbe ZDR, ki na splošno ureja delovna razmerja. Skladno s tem zakonom je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le v primerih, določenih z zakonom, zaradi česar je pogodbeno določilo aneksa k pogodbi o zaposlitvi, da se aneks odpove brez odpovednega roka, če je javnemu uslužbencu izdano pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, nično. Na podlagi takšne odpovedi brez odpovednega roka aneks k pogodbi o zaposlitvi ne more prenehati veljati.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - MSVN - ponovna odmera - zavrženje zahteve
Ker se po izdaji zavrnilnih odločb tožene stranke v zvezi z zahtevami za priznanje vojaške pokojnine pravno in dejansko stanje nista spremenila, je pravilna pravna podlaga za zavrženje ponovne zahteve določba 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
izredna socialna pomoč – pogoji za priznanje pravice – sodna taksa
Ker se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, kot je obravnavani, sodne takse ne plačujejo, je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks utemeljeno zavrglo.
Tožnikov zahtevek za dodelitev izredne denarne socialne pomoči ni utemeljen, ker ga tožnik utemeljuje z dolgom na račun neplačane električne energije. Pri obveznosti za plačilo električne energije gre za redno obveznost gospodinjstva ali posameznika, s katero je mogoče vnaprej računati in obveznost plačila oziroma izstavljeni računi ne pomenijo nepredvidenega dogodka, ki pri upravičencu brez njegove krivde in neodvisno od njegove volje lahko povzroči socialno stisko.
sklepčnost tožbe – materialno pravna presoja pravotvornih dejstev – materialno procesno vodstvo – zaposlitev brezposelne osebe – sredstva Zavoda za zaposlovanje
Sklepčnost pomeni, da iz tožbene pripovedi, to je iz tožbenih navedb, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Presoja, ali je tožba sklepčna, pomeni materialnopravno presojo, ali je tožeča stranka navedla tista pravotvorna dejstva, iz katerih izhaja, da bo pravdo, če bo navedbe dokazala, tudi dobila.
ZJU člen 24, 24/1, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3.
javni uslužbenec – premestitev – sklep o premestitvi – delovne potrebe – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Četudi iz obrazložitve sklepa o premestitvi ni razvidno, da je bila premestitev potrebna za zagotovitev učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa, premestitev ni sama po sebi nezakonita. Nezakonita bi bila, če razloga za premestitev tožena stranka v sodnem postopku ne bi dokazala ali če bi bilo ugotovljeno, da je bila rezultat diskriminacije in šikaniranja tožnika.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 179. ZPP člen 182, 182/3.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – tožbeni zahtevek – eventualna kumulacija
Če tožnik s podrednim tožbenim zahtevkom zahteva nekaj manj (in ne nekaj drugega) kot s primarnim tožbenim zahtevkom, ne gre za eventualno kumulacijo tožbenih zahtevkov. Kumulacija je le navidezna, tako da mora sodišče prve stopnje oba tožbena zahtevka obravnavati kot enoten tožbeni zahtevek.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – prekluzivni rok – zavrženje tožbe
Zamuda prekluzivnega tridesetdnevnega roka, ki teče od prejema odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ima za posledico zavrženje tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reparacijo in reintegracijo in ne zavrnitve tožbenega zahtevka.
neprijava terjatev v stečaju - odpravljiva nesklepčnost tožbe
Dokazilo, ki ga je ponudila tožeča stranka glede obstoja tožene stranke, ne pojasnjuje, kako je bil zaključen stečajni postopek, ki je bil začet s sklepom gospodarskega sodišča. Ker je ZPPSL dopuščal, da že začet postopek stečaja ni nujno zaključen z izbrisom stečajnega dolžnika iz registra (npr. prisilna poravnava v stečaju) brez konkretnih podatkov o izbrisu prvotne toženke ni mogoče zanesljivo sklepati na nastanek pravnih posledic v smislu prenehanja terjatve tožeče stranke v posledici neprijave terjatve v stečajnem postopku.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – protipravno ravnanje – dokazno breme
Dokazno breme protipravnega ravnanja in vzročne zveze med tem ravnanjem in škodo kot elementoma odškodninske odgovornosti je na oškodovancu, v konkretnem primeru tožnici. Ker v sodnem postopku ni dokazala, da so bila tla v kuhinji mokra in spolzka in izvedeni dokazi ne izključujejo možnosti, da je padla zaradi lastnega nerodnega koraka, torej iz vzroka, ki je v njeni sferi, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana.
ZZK-1 člen 148, 150, 150/2, 234, 241. ZPPLPS člen 6.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – načelo pravnega prednika – izjeme od načela pravnega prednika
Ker je bila lastninska pravica vpisana v korist nasprotnega udeleženca že pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga, ni moč uporabiti domneve iz 6. čl. ZPPLPS.
predložitev seznama dolžnikovega premoženja – sredstva izvršbe
Upnik lahko predlaga, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja, če verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, pri tem pa mora biti izvršilni postopek v teku.
Regres za letni dopust ni občasna dajatev, tako da za zastaranje velja splošni petletni zastaralni rok, obresti od neizplačanega regresa za letni dopust pa so stranska terjatev, ki zastara v zastaralnem roku treh let.
odmera pokojnine – dokončna odločba – nova dejstva
Novo dejstvo, ki je nastalo po izdaji dokončne in pravnomočne odločbe, predstavlja novo dejansko stanje. Kasnejša sprememba dejanskega stanja pa lahko vpliva le na rešitev stvari v novem postopku.
ZDR člen 83, 88, 88/1, 88/1-3, 110, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – prekvalifikacija odpovedi – odpovedni rok
Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi ne more prekvalificirati odpovedi iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ampak mora presojati, ali je odpoved, kot je bila podana (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi), zakonita.
Doseženi dogovor o odlogu plačila terjatve, ki jo v tem postopku izterjuje upnik oziroma o njenem obročnem odplačilu, bi lahko bilo dejstvo, na podlagi katerega bi v sledeči pravdi prišlo do delne ali celotne zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve-nevarnost za uveljavitev terjatve - nastanek neznatne škode - pobot terjatev
Zaradi učinkov pobota ni verjeten obstoj terjatve tožeče stranke, če je hkrati verjeten tudi obstoj terjatve tožene stranke (oziroma je verjeten obstoj terjatve tožeče stranke le v toliko, kolikor ni verjeten obstoj terjatve tožene stranke). To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje to vprašanje obravnavati v okviru predpostavke iz 1. odst. 270. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (verjetnost obstoja terjatve tožeče stranke), ne pa v okviru predpostavke iz 2. odst. 270. čl. ZIZ (nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena).
ZPP člen 20, 20/4, 339, 339/2, 339/2-1, 367. ZDSS-1 člen 14, 14/2, 14/3.
sestava sodišča – sodnik posameznik – senat – sprememba tožbe
Tožnik je na naroku za glavno obravnavo zvišal tožbeni zahtevek, tako da je vtoževani znesek presegal 40.000,00 EUR. O tožbenem zahtevku je odločil sodnik posameznik, kljub temu, da je bil po spremembi tožbe za sojenje pristojen senat. S tem je bila zagrešena absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj je bilo sodišče prve stopnje nepravilno sestavljeno.