ZPP člen 8. ZDR člen 6, 81, 81/4, 88, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi opredelilo do vseh relevantnih dejstev, ker se do preostalih dejstev ni opredelilo, ni poseglo v pravico do izjave v postopku, ki zagotavlja, da sodišče navedbe stranke vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost ter se opredeli do tistih, ki so bistvenega pomena za odločitev.
sklepčnost tožbe – materialno pravna presoja pravotvornih dejstev – materialno procesno vodstvo – zaposlitev brezposelne osebe – sredstva Zavoda za zaposlovanje
Sklepčnost pomeni, da iz tožbene pripovedi, to je iz tožbenih navedb, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Presoja, ali je tožba sklepčna, pomeni materialnopravno presojo, ali je tožeča stranka navedla tista pravotvorna dejstva, iz katerih izhaja, da bo pravdo, če bo navedbe dokazala, tudi dobila.
predložitev seznama dolžnikovega premoženja – sredstva izvršbe
Upnik lahko predlaga, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja, če verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, pri tem pa mora biti izvršilni postopek v teku.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – prekluzivni rok – zavrženje tožbe
Zamuda prekluzivnega tridesetdnevnega roka, ki teče od prejema odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ima za posledico zavrženje tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reparacijo in reintegracijo in ne zavrnitve tožbenega zahtevka.
ZDR člen 126, 134, 134/2. OZ člen 347, 378. SKPgd tarifna priloga točka 2. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti tarifna priloga točka 1.
plača - plačilni dan - zamuda - zakonske zamudne obresti
Delodajalec je dolžan delavcu izplačati plačo v višini, kot mu ta pripada skladno z določbami panožne kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi najkasneje v roku 18 dni po preteku plačilnega obdobja, če pa je plačilni dan pri delodajalcu prej, pa prvi naslednji dan po tem plačilnem dnevu. Zakonske zamudne obresti pa mu je dolžan plačati od naslednjega dne glede na nastanek zamude, to je od prvega naslednjega dne po dnevu, ki je določen za izplačilo plače, ne pa od takrat, ko od delavca izve, da ta ni zadovoljen z izplačilom plače.
ZJU člen 22, 22/3, 22/5, 154, 154/3. ZDR člen 75, 80, 80/2, 81, 81/3, 83. OZ člen 86, 88.
javni uslužbenec – policijski ataše – napotitev v tujino – aneks k pogodbi o zaposlitvi – ničnost
Odpovedi aneksa k pogodbi o zaposlitvi ne urejajo določbe ZJU in področnih zakonov, ki urejajo napotitev policijskih atašejev v tujino, tako da je treba uporabiti določbe ZDR, ki na splošno ureja delovna razmerja. Skladno s tem zakonom je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le v primerih, določenih z zakonom, zaradi česar je pogodbeno določilo aneksa k pogodbi o zaposlitvi, da se aneks odpove brez odpovednega roka, če je javnemu uslužbencu izdano pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, nično. Na podlagi takšne odpovedi brez odpovednega roka aneks k pogodbi o zaposlitvi ne more prenehati veljati.
odmera pokojnine – dokončna odločba – nova dejstva
Novo dejstvo, ki je nastalo po izdaji dokončne in pravnomočne odločbe, predstavlja novo dejansko stanje. Kasnejša sprememba dejanskega stanja pa lahko vpliva le na rešitev stvari v novem postopku.
Regres za letni dopust ni občasna dajatev, tako da za zastaranje velja splošni petletni zastaralni rok, obresti od neizplačanega regresa za letni dopust pa so stranska terjatev, ki zastara v zastaralnem roku treh let.
izobraževanje – pogodba o štipendiranju – vračilo štipendije
Tožeča stranka je izpolnila svojo obveznost izplačevanja štipendije po pogodbi o štipendiranju, medtem ko toženka svojih študijskih obveznosti ni izpolnila niti v roku iz pogodbe o štipendiranju niti v podaljšanih rokih. Ker za neizpolnitev študijskih obveznosti toženka ni dokazala upravičenih razlogov (zdravstvene težave, porod, samohranilstvo, …, saj je tožeča stranka toženki rok podaljšala kar trikrat in upoštevala tudi rojstvo toženkinega otroka), je tožbeni zahtevek za vračilo prejete štipendije utemeljen.
Doseženi dogovor o odlogu plačila terjatve, ki jo v tem postopku izterjuje upnik oziroma o njenem obročnem odplačilu, bi lahko bilo dejstvo, na podlagi katerega bi v sledeči pravdi prišlo do delne ali celotne zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve-nevarnost za uveljavitev terjatve - nastanek neznatne škode - pobot terjatev
Zaradi učinkov pobota ni verjeten obstoj terjatve tožeče stranke, če je hkrati verjeten tudi obstoj terjatve tožene stranke (oziroma je verjeten obstoj terjatve tožeče stranke le v toliko, kolikor ni verjeten obstoj terjatve tožene stranke). To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje to vprašanje obravnavati v okviru predpostavke iz 1. odst. 270. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (verjetnost obstoja terjatve tožeče stranke), ne pa v okviru predpostavke iz 2. odst. 270. čl. ZIZ (nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena).
ZJU člen 24, 24/1, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3.
javni uslužbenec – premestitev – sklep o premestitvi – delovne potrebe – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Četudi iz obrazložitve sklepa o premestitvi ni razvidno, da je bila premestitev potrebna za zagotovitev učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa, premestitev ni sama po sebi nezakonita. Nezakonita bi bila, če razloga za premestitev tožena stranka v sodnem postopku ne bi dokazala ali če bi bilo ugotovljeno, da je bila rezultat diskriminacije in šikaniranja tožnika.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 179. ZPP člen 182, 182/3.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – tožbeni zahtevek – eventualna kumulacija
Če tožnik s podrednim tožbenim zahtevkom zahteva nekaj manj (in ne nekaj drugega) kot s primarnim tožbenim zahtevkom, ne gre za eventualno kumulacijo tožbenih zahtevkov. Kumulacija je le navidezna, tako da mora sodišče prve stopnje oba tožbena zahtevka obravnavati kot enoten tožbeni zahtevek.
ZOdvT tarifna številka 3102. ZPP člen 313, 313/1, 313/2. OZ člen 299, 299/1, 380, 380/1.
stroški postopka – nagrada za narok
Sodišče bi tožeči stranki na podlagi določil ZOdvT, tarifne št. 3102, lahko priznalo zgolj eno nagrado za narok, ne glede na število dejansko opravljenih narokov.
neprijava terjatev v stečaju - odpravljiva nesklepčnost tožbe
Dokazilo, ki ga je ponudila tožeča stranka glede obstoja tožene stranke, ne pojasnjuje, kako je bil zaključen stečajni postopek, ki je bil začet s sklepom gospodarskega sodišča. Ker je ZPPSL dopuščal, da že začet postopek stečaja ni nujno zaključen z izbrisom stečajnega dolžnika iz registra (npr. prisilna poravnava v stečaju) brez konkretnih podatkov o izbrisu prvotne toženke ni mogoče zanesljivo sklepati na nastanek pravnih posledic v smislu prenehanja terjatve tožeče stranke v posledici neprijave terjatve v stečajnem postopku.
ZZK-1 člen 148, 150, 150/2, 234, 241. ZPPLPS člen 6.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – načelo pravnega prednika – izjeme od načela pravnega prednika
Ker je bila lastninska pravica vpisana v korist nasprotnega udeleženca že pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga, ni moč uporabiti domneve iz 6. čl. ZPPLPS.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - MSVN - ponovna odmera - zavrženje zahteve
Ker se po izdaji zavrnilnih odločb tožene stranke v zvezi z zahtevami za priznanje vojaške pokojnine pravno in dejansko stanje nista spremenila, je pravilna pravna podlaga za zavrženje ponovne zahteve določba 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
ZZZDR člen 82, 82a, 82c, 82č. ZMZPP člen 37, 37/1, 38, 38/1-3.
preživnina za razvezanega zakonca – znižanje preživnine – običajno prebivališče preživninskega upravičenca – uporaba prava
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, s tem ko je potrebna sredstva za preživljanje tožnika – preživninskega zavezanca ugotovilo na podlagi t.i. Dusseldorfske tabele in ukinilo preživnino za obdobje po 11.12.2007, ko tožnik, ki živi v Nemčiji, eksistenčnega minimuma (1.000,00 EUR) po cit. tabeli ni več dosegel.
Za razvezo zakonske zveze se uporablja pravo države, katere državljana sta oba zakonca ob vložitvi tožbe. Ker je običajno prebivališče toženke kot preživninske upravičenke v Republiki Sloveniji, je potrebno uporabiti pravo Republike Slovenije.
Menica, ki jo je izdal dolžnik kot fizična oseba, kot trasat pa nastopa dolžnik kot samostojni podjetnik, je lastna menica. Značilnost takšne menice je v tem, da ostane izdajatelj (trasat), torej dolžnik kot fizična oseba, glavni dolžnik, ki odgovarja za menično obveznost ne glede na stečaj dolžnika kot samostojnega podjetnika.