ZJU člen 24, 24/1, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3.
javni uslužbenec – premestitev – sklep o premestitvi – delovne potrebe – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Četudi iz obrazložitve sklepa o premestitvi ni razvidno, da je bila premestitev potrebna za zagotovitev učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa, premestitev ni sama po sebi nezakonita. Nezakonita bi bila, če razloga za premestitev tožena stranka v sodnem postopku ne bi dokazala ali če bi bilo ugotovljeno, da je bila rezultat diskriminacije in šikaniranja tožnika.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 179. ZPP člen 182, 182/3.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – tožbeni zahtevek – eventualna kumulacija
Če tožnik s podrednim tožbenim zahtevkom zahteva nekaj manj (in ne nekaj drugega) kot s primarnim tožbenim zahtevkom, ne gre za eventualno kumulacijo tožbenih zahtevkov. Kumulacija je le navidezna, tako da mora sodišče prve stopnje oba tožbena zahtevka obravnavati kot enoten tožbeni zahtevek.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – prekluzivni rok – zavrženje tožbe
Zamuda prekluzivnega tridesetdnevnega roka, ki teče od prejema odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ima za posledico zavrženje tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reparacijo in reintegracijo in ne zavrnitve tožbenega zahtevka.
ZJU člen 22, 22/3, 22/5, 154, 154/3. ZDR člen 75, 80, 80/2, 81, 81/3, 83. OZ člen 86, 88.
javni uslužbenec – policijski ataše – napotitev v tujino – aneks k pogodbi o zaposlitvi – ničnost
Odpovedi aneksa k pogodbi o zaposlitvi ne urejajo določbe ZJU in področnih zakonov, ki urejajo napotitev policijskih atašejev v tujino, tako da je treba uporabiti določbe ZDR, ki na splošno ureja delovna razmerja. Skladno s tem zakonom je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le v primerih, določenih z zakonom, zaradi česar je pogodbeno določilo aneksa k pogodbi o zaposlitvi, da se aneks odpove brez odpovednega roka, če je javnemu uslužbencu izdano pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, nično. Na podlagi takšne odpovedi brez odpovednega roka aneks k pogodbi o zaposlitvi ne more prenehati veljati.
ZDR člen 126, 134, 134/2. OZ člen 347, 378. SKPgd tarifna priloga točka 2. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti tarifna priloga točka 1.
plača - plačilni dan - zamuda - zakonske zamudne obresti
Delodajalec je dolžan delavcu izplačati plačo v višini, kot mu ta pripada skladno z določbami panožne kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi najkasneje v roku 18 dni po preteku plačilnega obdobja, če pa je plačilni dan pri delodajalcu prej, pa prvi naslednji dan po tem plačilnem dnevu. Zakonske zamudne obresti pa mu je dolžan plačati od naslednjega dne glede na nastanek zamude, to je od prvega naslednjega dne po dnevu, ki je določen za izplačilo plače, ne pa od takrat, ko od delavca izve, da ta ni zadovoljen z izplačilom plače.
ZOdvT tarifna številka 3102. ZPP člen 313, 313/1, 313/2. OZ člen 299, 299/1, 380, 380/1.
stroški postopka – nagrada za narok
Sodišče bi tožeči stranki na podlagi določil ZOdvT, tarifne št. 3102, lahko priznalo zgolj eno nagrado za narok, ne glede na število dejansko opravljenih narokov.
ZDR člen 83, 88, 88/1, 88/1-3, 110, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – prekvalifikacija odpovedi – odpovedni rok
Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi ne more prekvalificirati odpovedi iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ampak mora presojati, ali je odpoved, kot je bila podana (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi), zakonita.
sklepčnost tožbe – materialno pravna presoja pravotvornih dejstev – materialno procesno vodstvo – zaposlitev brezposelne osebe – sredstva Zavoda za zaposlovanje
Sklepčnost pomeni, da iz tožbene pripovedi, to je iz tožbenih navedb, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Presoja, ali je tožba sklepčna, pomeni materialnopravno presojo, ali je tožeča stranka navedla tista pravotvorna dejstva, iz katerih izhaja, da bo pravdo, če bo navedbe dokazala, tudi dobila.
odmera pokojnine – dokončna odločba – nova dejstva
Novo dejstvo, ki je nastalo po izdaji dokončne in pravnomočne odločbe, predstavlja novo dejansko stanje. Kasnejša sprememba dejanskega stanja pa lahko vpliva le na rešitev stvari v novem postopku.
ZZK-1 člen 148, 150, 150/2, 234, 241. ZPPLPS člen 6.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – načelo pravnega prednika – izjeme od načela pravnega prednika
Ker je bila lastninska pravica vpisana v korist nasprotnega udeleženca že pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga, ni moč uporabiti domneve iz 6. čl. ZPPLPS.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - MSVN - ponovna odmera - zavrženje zahteve
Ker se po izdaji zavrnilnih odločb tožene stranke v zvezi z zahtevami za priznanje vojaške pokojnine pravno in dejansko stanje nista spremenila, je pravilna pravna podlaga za zavrženje ponovne zahteve določba 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
ZZZDR člen 82, 82a, 82c, 82č. ZMZPP člen 37, 37/1, 38, 38/1-3.
preživnina za razvezanega zakonca – znižanje preživnine – običajno prebivališče preživninskega upravičenca – uporaba prava
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, s tem ko je potrebna sredstva za preživljanje tožnika – preživninskega zavezanca ugotovilo na podlagi t.i. Dusseldorfske tabele in ukinilo preživnino za obdobje po 11.12.2007, ko tožnik, ki živi v Nemčiji, eksistenčnega minimuma (1.000,00 EUR) po cit. tabeli ni več dosegel.
Za razvezo zakonske zveze se uporablja pravo države, katere državljana sta oba zakonca ob vložitvi tožbe. Ker je običajno prebivališče toženke kot preživninske upravičenke v Republiki Sloveniji, je potrebno uporabiti pravo Republike Slovenije.
Menica, ki jo je izdal dolžnik kot fizična oseba, kot trasat pa nastopa dolžnik kot samostojni podjetnik, je lastna menica. Značilnost takšne menice je v tem, da ostane izdajatelj (trasat), torej dolžnik kot fizična oseba, glavni dolžnik, ki odgovarja za menično obveznost ne glede na stečaj dolžnika kot samostojnega podjetnika.
Pri razlagi pogoja „neposredno po bolnišničnem zdravljenju“, določenega v 1. alineji 1. točke 1. odst. 45. člena POZZ, je treba upoštevati tudi 43. člen POZZ, ki v drugem odstavku, kjer je zdraviliško zdravljenje opredeljeno kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja po zaključenem zdravljenju v bolnišnici, na kliniki ali inštitutu, natančno določa, kdaj se šteje, da gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v naravnem zdravilišču gre, če se to nadaljuje neposredno po končanem zdravljenju v bolnišnici ali najpozneje pet dni po odpustu, pa tudi, ko iz medicinskih razlogov ni mogoče prej pričeti z rehabilitacijo v zdravilišču, ker bi to škodovalo zavarovani osebi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – preklic odpovedi
Odpoved pogodbe o zaposlitvi kot enostranska izjava volje velja, ko jo nasprotna stranka sprejme. To pomeni, da naknadni preklic odpovedi ni mogoč, razen v primeru nedvoumnega in jasnega soglasja obeh pogodbenih strank. Tega soglasja delodajalec ne more nadomestiti z novo redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, nova odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je nezakonita že, ker pogodbe o zaposlitvi ni mogoče odpovedati dvakrat iz zato istega razloga.
ZPP člen 8. ZDR člen 6, 81, 81/4, 88, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi opredelilo do vseh relevantnih dejstev, ker se do preostalih dejstev ni opredelilo, ni poseglo v pravico do izjave v postopku, ki zagotavlja, da sodišče navedbe stranke vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost ter se opredeli do tistih, ki so bistvenega pomena za odločitev.
ZPP člen 20, 20/4, 339, 339/2, 339/2-1, 367. ZDSS-1 člen 14, 14/2, 14/3.
sestava sodišča – sodnik posameznik – senat – sprememba tožbe
Tožnik je na naroku za glavno obravnavo zvišal tožbeni zahtevek, tako da je vtoževani znesek presegal 40.000,00 EUR. O tožbenem zahtevku je odločil sodnik posameznik, kljub temu, da je bil po spremembi tožbe za sojenje pristojen senat. S tem je bila zagrešena absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj je bilo sodišče prve stopnje nepravilno sestavljeno.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – protipravno ravnanje – dokazno breme
Dokazno breme protipravnega ravnanja in vzročne zveze med tem ravnanjem in škodo kot elementoma odškodninske odgovornosti je na oškodovancu, v konkretnem primeru tožnici. Ker v sodnem postopku ni dokazala, da so bila tla v kuhinji mokra in spolzka in izvedeni dokazi ne izključujejo možnosti, da je padla zaradi lastnega nerodnega koraka, torej iz vzroka, ki je v njeni sferi, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana.