ZDKG člen 2, 2/2, 3, 4, 4/8, 22. ZKZ člen 6, 18. ZD člen 145, 145/1. ZUP člen 126, 143, 144, 144/1, 144/1-2.
zaščitena kmetija - izločitev parcele - skupnost dedičev
Gre za zahtevek za preveritev pogojev za zaščito kmetije – tudi presoja pogojev glede ene parcele se opravi glede celotne gospodarske enote, ki predstavlja zaščiteno kmetijo.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - invalidi - odločba ZPIZ
Po mnenju sodišča določbe prve alinee 3. točke 5. člena ZDMV ni mogoče razlagati na način, da je pogojenost navedene stopnje telesne okvare v direktni povezavi z enako stopnjo okvare spodnjih okončin, saj se odstotek telesne okvare tudi za potrebe ZDMV ugotavlja po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter na podlagi odločbe ZPIZ Slovenije.
carina - obnova postopka - obnovitveni razlog - sodba SES
Obnova postopka kot izredno pravno sredstvo je dovoljena, kadar je podan kateri od zakonitih razlogov, ki so taksativno našteti v 260. členu ZUP. To pa nikakor ni sodba SES oziroma drugačna razlaga materialnega predpisa od tiste, ki je veljala v prej izvedenem postopku.
Pomembna okoliščina pravne varnosti je, da se dokončni, pravnomočni postopki lahko ponovno odprejo le v ozko določenih primerih. S stališča pravne varnosti državljanov RS je tako treba razumeti tudi 105. člen ZICPES, saj naj se postopki, ki so bili začeti pred 1. 5. 2004, dokončajo po predpisih, ki so veljali pred tem datumom, razen, če je bilo v Aktu o pogojih pristopa RS drugače določeno, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Postopki, vodeni po slovenskih predpisih pred tem datumom in so končani po prejšnjih predpisih, izražajo takratna stališča, ki pa jih dokončnost tudi v primeru eventualnih napačnih odločitev, sanira.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3. Uredba o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso (2005) člen 8, 8-3. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 (2005) člen 18. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 21.
kmetijska politika - klavna premija in dodatno plačilo za govedo - postavitev zahtevka za neposredna plačila - prepozna vloga
V primeru zakasnele vložitve zahtevka se na podlagi določbe 18. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 uporablja določba 21. člena Uredbe komisije (ES) št. 796/2004 z dne 30. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o nekaterih shemah podpor za kmete, ki določa, da se pri zahtevkih, ki so bili vloženi po predpisanem roku, zniža znesek pomoči za vsak delovni dan za 1% zneska, do katerega bi bil nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen, če bi bil zahtevek vložen v roku, pri čemer se zahtevek šteje za prepozen, če zamuda znaša več kot 25 koledarskih dni.
ugotovitev državljanstva - ničnost odločbe o ugotovitvi državljanstva - neizvršljivost odločbe - upravni postopek - zahteva stranke
Odločba je v delu, ki se nanaša na ugotovitev državljanstva, deklarativne narave, saj se je z njo ugotovil obstoj pravnega razmerja. Namen takšne odločbe pa ni njena izvršljivost, z njo se ne nalaga obveznosti, zato presoja z vidika ničnostnega razloga neizvršljivosti že zaradi same narave odločbe ni mogoča.
Zahteva stranke za začetek postopka je v skladu s sodno prakso potrebna samo, ko gre za primer upravnega postopka, ki se lahko začne samo na zahtevo stranke, ne pa tudi, ko gre za postopek po uradni dolžnosti.
ZUP člen 8, 8/1, 11, 164, 164/2, 229, 229/2, 260, 260/1, 261, 261/3, 263, 263/1, 267, 267/1. ZGO-1 člen 82.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - subjektivni rok za vložitev pritožbe - zloraba pravic v postopku
Določba 5. točke 1. odstavka 263. člena ZUP po mnenju sodišča niti tako, kot je zapisana, niti v povezavi z ostalimi določbami ZUP, ki se nanašajo na obnovo postopka, ne dopušča začetka štetja roka od trenutka, ko so se pojavile okoliščine, na podlagi katerih bi stranka mogla sklepati (lahko sklepala), da je bilo gradbeno dovoljenje izdano.
Določba 2. odstavka 229. člena ZUP omogoča stranskemu udeležencu, da šele v pritožbeni fazi vstopi v postopek, vendar pod pogojem, da pred tem ni zlorabil pravice do udeležbe v njem, s tem ko je opustil zahtevo za vstop v postopek v času trajanja na prvi stopnji.
URS člen 14. ZUP člen 229, 229/1. ZVrt člen 9, 9/1, 20, 20/3, 20a, 20b, 28. ZOFVI člen 11, 11/2, 44, 44/1. ZFO člen 6, 6/3, 6/4, 14, 14/1. ZUNEO-UPB1 člen 2a, 2a/1. ZPPreb člen 7, 7/4. Odlok o sprejemu otrok v vrtec člen 22.
Določbi 1. odstavka 9. člena ZVrt in 2. odstavka 11. člena ZOFVI zagotavljata pravico, da starši ali zakoniti zastopniki izberejo vrtec, v katerega želijo vpisati otroka, ne pomenita pa tudi tega, da jim je ne glede na zmogljivosti oz. število prostih mest zagotovljena pravica do sprejema v izbrani vrtec. Ob tem sodišče še dodaja, da tudi v URS ni zapisane pravice otrok oz. njihovih staršev ali drugih zakonitih zastopnikov, da je sprejet v vrtec v določenem obdobju, niti ni na drugi strani določena obveznost občine, da zagotovi organizacijo predšolske vzgoje na način oz. v obsegu, ki bo vsem zainteresiranim omogočil sprejem v vrtec.
Na drugi strani je občina tista, ki iz svojega proračuna zagotavlja sredstva za delovanje vrtca, med drugim za investicijsko vzdrževanje in investicije v nepremičnine in opremo, za pokrivanje stroškov iz naslova dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje programa za predšolske otroke, ki jih ni mogoče všteti v ceno programa (28. člen ZVrt). Zaradi te povezanosti je po mnenju sodišča razumljivo (in razumno), če občina kot ustanoviteljica in financerka delovanja vrtca odloči, da bodo imeli pri vpisu v vrtec v primeru premajhnega števila mest prednost tisti starši in otroci, ki zaradi dejstva stalnega prebivališča posredno (preko dohodnine) financirajo delovanje vrtca.
ZUN člen 71, 75, 75/2, 75/3, 75/4, 76, 76/1, 76c, 76c/1, 76c/3, 76č, 76č/1. ZGO-1 člen 144, 200, 200/1, 204, 204/1. ZUP člen 50, 50/2, 147, 147/3. SPZ člen 8.
ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - inšpekcijski zavezanec - stranka v postopku - sprememba stranke v postopku - solastnina - ničnost odločbe
Kadar so take nedovoljene gradnje predmet pravnega prometa, so obremenjene s pravno napako, zato imajo kupci možnost uveljavljati civilnopravne zahtevke proti takemu investitorju - prodajalcu, medtem ko to dejstvo ne vpliva na vodenje inšpekcijskega postopka.
V obravnavani zadevi zato ni relevantno, da tožniki v zemljiško knjigo še niso bili vpisani kot lastniki posameznega stanovanja – ker so lastniki nepremičnine, na kateri stoji objekt, se štejejo tudi kot njegovi solastniki.
Ničnostni razlog iz 3. točke 1. odstavka 279. člena ZUP je podan, če odločbe ni mogoče izvršiti v pravnem ali dejanskem pogledu. V pravnem pogledu je podana takrat, kadar ima odločba izrek, ki nasprotuje pravnemu redu. V dejanskem pogledu, ki jo tožniki uveljavljajo s svojimi razlogi, pa bo nemožnost izvršitve podana takrat, ko izreka objektivno ni mogoče izvršiti.
V skladu s 1. odstavkom 40. člena ZDDV nastane pravica do odbitka vstopnega DDV v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec sme odbiti vstopni DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljen promet blaga ali storitev oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago.
Po določilih 3. odstavka 74. člena ZDavP-2 navidezni posli ne vplivajo na obdavčenje. Učinek navideznih poslov je tak, kot da jih ne bi bilo.
gozd - obnova gozda - pristojnost za izdajo odločbe
Tožbeni ugovor, da za izdajo izpodbijane odločbe Zavod za gozdove Slovenije ni pristojen, ker pri predmetni parceli ne gre za gozd, ni utemeljen. Ne glede na to, da se je z odločbo za to parcelo z odločbo ugotovila nova vrsta rabe in sicer pašnik, je bilo v postopku ugotovljeno, da je po stanju gozdnogospodarskega in gozdnogojitvenega načrta zadevnega območja navedena parcela delno gozd. Da je ta parcela delno gozd, pa izhaja tudi iz lokacijske informacije.
Iz 1. odstavka 23. člena ZG izhaja, da mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo.
dopustnost upravnega spora - odločba o odpravi odločbe po nadzorstveni pravici
Odločba o odpravi odločbe po nadzorstveni pravici, s katero se postopek ne konča, temveč glede na razlog odprave (kršitev materialnega zakona) narekuje nadaljevanje postopka odmere dohodnine pred organom prve stopnje, ni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu.
gozd - obnova gozda - rok za obnovo - zastaranje obveznosti
Iz 1. odstavka 23. člena ZG izhaja, da mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo. Rok za obnovo gozda določi Zavod za gozdove Slovenije z odločbo v upravnem postopku.
Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da so bila izvedena dela nujna za vzdrževanje gozda, preostali del gozda pa naj bi bil posekan že leta 2000, zaradi česar naj bi zadevo v tem delu zastarala. V konkretnem primeru namreč niso predvideni zastaralni roki in sklicevanje na to, da naj bi naložena obveznost zastarala, nima podlage.
ZDDV člen 4, 4/7, 4/7-2. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 15.
DDV - primanjkljaj blaga - primanjkljaj blaga kot posledica višje sile
Sporno je, ali je šlo v obravnavanem primeru pogina rib za primanjkljaj blaga, od katerega se ne plača DDV v smislu 7. točke 2. odstavka 4. člena ZDDV v povezavi s 15. členom Pravilnika. Vprašanje, ali gre obravnavani primanjkljaj šteti kot posledico višje sile, je treba po presoji sodišča razlagati v okviru pravnega standarda višje sile oziroma kvalificiranega naključja, ki ga ponuja 153. člen OZ, po katerem je imetnik prost odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti, kar mora biti podano kumulativno.
ZDDPO člen 11, 12, 12/1, 12/2. ZGD člen 39. Pravilnik o davčno nepriznanih dohodkih davčnega zavezanca (2003) člen 2.
davek od dobička pravnih oseb - davčno nepriznani dohodki - stroški licenčnin - know - how - uporaba storitvene znamke - davčni postopek - poslovna skrivnost
Ko gre za postopek ugotavljanja kršitve (davčnega) zakona, se tožeča stranka s sklicevanjem na poslovno skrivnost, ne more izogniti obveznosti razkritja pravno relevantnih podatkov (39. člen ZGD). Njihovo varovanje je namreč v davčnem postopku zagotovljeno.
Tožeča stranka je na podlagi sklenjene pogodbe pridobila pravico do uporabe storitvene znamke. Sporna ostaja njena dejanska uporaba, ki je po mnenju sodišča za odločitev bistvena. Tožeča stranka je namreč, ob upoštevanju registrirane dejavnosti v letu 2003, s pogodbo pridobila pravico do uporabe znamke za označevanje storitev, ki niso sodile v okvir njene registrirane dejavnosti. To sicer na obveznost po sklenjeni pogodbi ne vpliva, vpliva pa na presojo odhodkov z davčnega vidika. Po določbi 12. člena ZDDPO se namreč med odhodke davčnega zavezanca vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov.
Soglasje se daje na načrtovane projektne rešitve, to je k dejanskemu stanju, kot je razvidno iz predloženega dela PGD in iz ostale dokumentacije, ki jo določa poseben zakon, konkretno iz predložene študije požarne varnosti.
vračilo davka - obresti od preveč ali neupravičeno odmerjenega davka - plačilo obresti od plačanih obresti - relevanten predpis
Tožnik je zahtevo za vračilo plačanih obveznosti vložil pred uveljavitvijo ZDavP-2,prvostopna odločba, s katero je bilo o njej odločeno, pa je bila izdana dne 16. 1. 2008. Pred tem, to je ob pričetku uporabe ZDavP-2 (dne 1. 1. 2007), je bil postopek v teku. Zato je glede na določbe 418. člena ZDavP-2 (1., 2. in 3. odst.) prvostopni organ pri odločanju pravilno uporabil določbe ZDavP-2. Res je sicer, da je tožnik dne 7. 7. 2005 vložil pritožbo zaradi molka organa, vendar je namen pritožbe zaradi molka upravnega organa in tudi tožbe v smislu določb 28. člena ZUS-1, izdaja upravnega akta o zahtevi stranke in je v tem primeru postopek glede vsebinskega odločanja še v teku.
Obresti od preveč odmerjenega davka ali neupravičeno odmerjenega davka obravnava 99. člen ZDavP-2, ki v 1. odstavku določa, da zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka obresti od dneva plačila davka, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona. Tožnik je plačeval obveznosti po sistemu samoobdavčitve. Ker je bil postopek, v katerem je bila ugotovljena višina in posledično preplačilo obveznosti iz naslova v letih od 2000 do 2004 izplačanih nagrad članom nadzornega sveta, končan z odločbo, izdano dne 16. 1. 2008, po kateri je bil preveč plačani davek od osebnih prejemkov in prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v skupnem znesku 49.113,90 EUR nesporno tudi že vrnjen, tožniku tudi po presoji sodišča zamudne obresti od preveč plačanih zneskov ne pripadajo.
Uredba o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 do 2006 za leto 2005 člen 13, 13/2. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 54, 54/1.
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno vprašanje, ali je zaradi v letu 2005 zmanjšane površine prijavljenih zemljišč za ukrepe SKOP šteti, da je tožnik prenehal izvajati petletno obveznost izvajanja ukrepov SKOP, kot se je zavezal, ter je zato posledično dolžan za leto 2004 prejeta sredstva vrniti. Pred odgovorom na to vprašanje je po presoji sodišča treba opredeliti, ali so razlogi, zaradi katerih je zmanjšal površino, opravičljivi.
ZUreP-1 ima v postopkih razlastitve zaradi gradnje objektov na mejnih prehodih naravo splošnega predpisa, ZDVGOMP pa je specialen predpis, kar pomeni, da se določbe ZUreP-1 uporabljajo, kolikor ZDVGOMP ne določa drugače. V tem kontekstu je treba razumeti tudi določbe 2. in 3. točke 1. odstavka 98. člena ZUreP-1, s katerimi tožeča stranka utemeljuje nepopolnost predloga za razlastitev.
Bistveno pri razlagi določbe 1. odstavka 99. člena ZUreP-1, po kateri lahko razlastitveni zavezanec zahteva prevzem ostalega dela svojih nepremičnin, je, da zaradi razlastitve nepremičnin, ki so predmet predloga za razlastitev, tudi ostale nepremičnine za lastnika izgubijo gospodarski pomen. Trditveno in dokazno breme je na predlagatelju zahteve.
Pripravljalna dela v skladu s 13. členom ZDVGOMP so raziskava zemljišč, ureditev mej ureditvenega območja in parcelacija zemljišč ter druga merjenja in cenitev nepremičnin. V obravnavanem primeru je bila izdana odločba o parcelaciji ter opravljene cenitve nepremičnin, torej ne držijo trditve, da razlastitveni upravičenec še ni pričel s pripravljalnimi deli in je zato odpadel javni interes za razlastitev.
Pravovarstveni interes mora obstajati v času vložitve tožbe in ves čas postopka. Ker se pravni položaj tožnika po tem, ko je bil iz zapora odpuščen, tudi ob zanj ugodni odločitvi sodišča ne bi mogel spremeniti, je sodišče njegovo tožbo na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2. ZUP člen 50, 50/1, 260, 260-9.
tožnik v upravnem sporu - odločba o dodelitvi radijskih frekvenc - prenehanje družbe - pripojitev družbe - zavrženje tožbe
Ker ni sporno, da tožeča stranka ni bila stranka ali stranski udeleženec v postopku za izdajo izpodbijane odločbe, ki ji tudi ni bila vročena, tožeča stranka v tem upravnem sporu ni aktivno legitimirana za tožbo zoper izpodbijano odločbo. Na navedeno ne morejo vplivati navedbe o njenem univerzalnem pravnem nasledstvu po družbi A d.o.o. zaradi združitve družb, v posledici česar je bila družba A. d.o.o. iz sodnega registra kot subjekt vpisa izbrisana. Tožena stranka se namreč do teh navedb v izpodbijanem aktu še ni opredelila.