upravni spor - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - odprava izvršilnega naslova
Že iz navedb v tožbi izhaja, da je bila odločba Občinskega inšpektorata Mestne občine A. št. ... z dne 9. 5. 2008 s katero je bila tožeči stranki naložena obveznost, odpravljena s (pravnomočno) sodbo tega sodišča opr. št. U … z dne 9. 6. 2008. To pomeni, da je bil odpravljen izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila z izpodbijanim sklepom zoper tožečo stranko dovoljena izvršba. Po določbah ZUP se izvršba ne more opraviti brez obstoječega izvršilnega naslova. Zato v konkretnem primeru tožena stranka nima pravne podlage za opravo dejanj, ki so navedena v izpodbijanem sklepu, in tudi izpodbijani sklep očitno ne more posegati v pravice tožeče stranke.
ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - mnenje komisije - upravni spor
Za izdajo mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe, poleg tega se z njim še ne posega v kakšno pravico ali pravno korist tožnika. Mnenje ni bilo izdano v upravnopravnem razmerju, kar pomeni, da iz tega naslova mnenja ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
davek na promet motornih vozil - rabljeno motorno vozilo - preprodajalec rabljenih motornih vozil - vodenje poslovnih knjig
V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnik rabljena vozila prodajal kot preprodajalec v svojem imenu in za svoj račun ali pa kot komisionar v svojem imenu in za tuj račun. Kljub formalnim določilom sklenjene pogodbe, ki nosi naziv "pogodba o komisijski prodaji", dejanska izvedba ne kaže, da je tudi v resnici šlo za komisijsko prodajo, kar tudi izhaja iz načina knjiženja poslovnih dogodkov, kar kaže na to, da gre za prodajno pogodbo in dolžniško - upniško razmerje med lastnikom blaga in tožnikom.
omejitev lastninske pravice - ustanovitev služnosti - služnost v javno korist - zasebni interes - tehtanje koristi in izgube - prevzem nepremičnine - gradnja daljnovoda - električni podzemni daljnovod
Ugotovitev, da se stanje z vzpostavitvijo služnosti na nepremičnini ne bo bistveno poslabšalo, daje podlago za zaključek, da je bil za dosego želene javne koristi izbran pravilen ukrep z omejitvijo lastninske pravice (ustanovitev služnosti v javno korist) ter da je poseg sorazmeren s prizadetostjo zasebne lastnine. Pri tem gre za tehtanje konkretne koristi in konkretne izgube in ne za tehtanje možnih bodočih upravičenj ali uporab, ki bi lahko izhajale iz zadevne nepremičnine in ki bodo (njihova morebitna izguba) upoštevane pri določitvi odškodnine.
Konvencija o začasnem uvozu člen 2. CZ člen 72, 108, 110, 110/1. Uredba o izvajanju carinskega zakona člen 341, 375.
carina - režim začasnega uvoza blaga - ATA karnet - namen uporabe blaga - pogojna oprostitev plačila carinskih dajatev - razstavljanje na sejmu - kompenzacijske obresti
Glede na nesporno ugotovljeno posojanje blaga, ki je bilo v režimu začasnega uvoza, tudi po mnenju sodišča ne gre za razstavljanje ali uporabo na sejmu, razstavi ali podobni prireditvi, ki bi imela za posledico zadržanje pogojne oprostitve plačila dajatev, ki jo je tožnik dosegel z deklariranjem blaga za namen sejem in razstavljanje na sejmu.
ZDoh člen 16, 16. ZDR člen 49, 107, 110, 49, 107, 110.
opravljanje začasnih in občasnih del - nadurno delo
Nadurno delo v smislu določb 49. člena ZDR je delo, enako tistemu, ki ga delavec opravlja v rednem delovnem razmerju, opravlja pa ga izven rednega delovnega časa in v času, ki redni delovni čas presega. V obravnavani zadevi ni spora o tem, da delo, ki so ga po sklenjenih pogodbah opravili delavci, ustreza opisani zakonski opredelitvi nadurnega dela. Vprašanje, ali se tovrstno delo opravlja skladno z zakonom, za opredelitev narave dela kot nadurnega, ni bistveno. Iz navedenih razlogov je davčni organ izplačila za (nadurno) delo, ki so ga pri tožniku zaposleni delavci opravili na podlagi sklenjenih pogodb o občasnem delu, utemeljeno obravnaval v skladu s pravno naravo prejemkov - kot izplačila za opravljeno nadurno delo.
Trošarina se, če je v zvezi s prevozom trošarinskih izdelkov med državami članicami prišlo do nepravilnosti, zaradi katerih je treba v skladu s 1. odstavkom 16. člena ZTro obračunati trošarino, obračuna v skladu s tem zakonom, če je nepravilnost storjena na ozemlju Slovenije ali je bila nepravilnost odkrita v Sloveniji, pa ni mogoče ugotoviti, v kateri državi članici je bila dejansko storjena, ali je bila pošiljka odpremljena v drugo državo članico iz Slovenije, pa ni prispela v namembni kraj in ni mogoče ugotoviti v kateri državi članici je bila dejansko storjena nepravilnost. Če je nepravilnost storjena na ozemlju Slovenije, so izpolnjeni zakonski pogoji, na podlagi katerih carinski urad zaveže družbenika in tožečo stranko k plačilu trošarine.
V obravnavanem primeru ne gre za situacijo, kot jo prikazuje tožnik, saj se nepravilnosti niso zgodile med premikanjem trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine do pooblaščenega prejemnika, temveč pri pooblaščenem prejemniku kot trošarinskem zavezancu, ki je sprostil trošarinsko blago (oz. za tri pošiljke tudi vnesel) v porabo brez plačila trošarine in pri kupcu, ki je nezakonito sproščene (oz. vnešene) trošarinske izdelke dejansko kupil. Zato po mnenju sodišča tudi ni podlage za poseganje po jamstvu imetnika odpremnega trošarinskega skladišča, saj se je ta razbremenil odgovornosti, ko je prejemnik prevzel pošiljko in to potrdil.
Če v zvezi s prevozom trošarinskih izdelkov med državami članicami pride do nepravilnosti in je nepravilnost storjena na ozemlju Slovenije, so izpolnjeni zakonski pogoji za obračun trošarine.
Pri uporabi neodvisnega tržnega načela se ocenjuje, ali je transferna cena, ki sta jo sprejeli povezani podjetji, skladna s ceno, ki so jo sprejele nepovezane stranke v primerljivem poslu, sklenjenem po neodvisnem tržnem načelu. To pa pomeni, da je potrebno za ugotavljanje skladnosti transfernih cen z neodvisnim tržnim načelom zbrati ustrezne informacije o podobnih transakcijah med nepovezanimi osebami, jih oceniti ter jih primerjati s transakcijami med povezanimi osebami.
Pravna oseba B.B.B. k. d.., ki je potrdila prejem trošarinskega blaga, ni imela trošarinskega dovoljenja v Sloveniji, potrjeni izvod trošarinskega dokumenta pa tudi ni bil predložen v potrditev nadzornemu organu, to je carinskemu uradu. Potrditev prejema blaga s strani prejemnika družbe B.B.B. k. d., kot tudi žig in podpis carinskega organa so neverodostojni. Zato je tudi po prepričanju sodišča prišlo do nezakonitega vnosa trošarinskih izdelkov v Slovenijo iz druge države članice.
URS člen 14, 49, 58. ZVis člen 1, 6, 7, 10, 10/4, 38.a, 38.a/3, 41, 41/4, 66, 71. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 27, 27/1-2. ZUP člen 4, 210.
zavrnitev doktorata - avtonomija državne univerze - načelo enakega obravnavanja - upravni spor - smiselna uporaba določb ZUP
Sodišče je v upravnih sporih članici državne univerze na podlagi 58. člena Ustave, 2. alinee 2. odstavka 6. člena in 4. odstavka 10. člena ZVis že priznalo sposobnost samostojno vlagati tožbo v upravnem sporu. To pomeni, da je članica državne univerze tudi lahko samostojno tožena v upravnem sporu.
Državna univerza je avtonomna institucija na vseh področjih razen na dveh. Državna univerza ni avtonomna v ravnanjih na tistem področju oziroma v tistih primerih, ko njeno ravnanje pomeni kolizijo s katero drugo ustavno določbo na isti ravni ustavno-pravnega varstva, kajti ravnanje državne univerze ne more biti neodvisno od ustavnih določb. In drugič: državna univerza ni avtonomna glede financiranja, ker naj bi po določilu 2. odstavka 58. člena Ustave to področje urejal zakon.
Načelo enakega dostopa do izobraževanja se nanaša tudi na dostop do doktorskega študija in pridobitve doktorskega naziva, kar je še posebej pomembno v tistih primerih, ko je pridobitev doktorskega naziva pogoj za zaposlitev, ker pride v tem primeru v okvir relevantnih določil tudi ustavna določba o enakosti dostopa do delovnega mesta (3. odstavek 49. člena Ustave). Odločitev o zavrnitvi predložene doktorske disertacije je brez dvoma odločitev o izgubi statusa študenta oziroma gre brez dvoma za odločitev o zadevi v zvezi s študijem. Zoper takšno odločitev ima zato stranka sodno varstvo v upravnem sporu (71. člen ZVis), kar pa še ne pomeni, da prizadeta stranka lahko uveljavlja kateri koli tožbeni ugovor zoper omenjeno dokončno odločitev. V tovrstnih upravnih sporih je presoja zakonitost izpodbijanega akta s strani sodišča omejena. Sodišče se namreč ne more oziroma ne sme spuščati v presojo procesa ocenjevanja članov komisije, razen kolikor tožnik ne vzpostavi domneve o obstoju diskriminacije na prepovedanih podlagah, česar pa tožnik v tožbi v konkretnem primeru ni uveljavljal.
varstvo volilne pravice - potrditev mandata člana občinskega sveta - predstavnik romske skupnosti
Če pritožbe, s katero bi upravičeni pritožnik uveljavljal varstvo volilne pravice drugega kandidata, v postopku potrjevanja mandata ni, mora občinski svet mandat izvoljenega kandidata potrditi.
ZUP člen 66, 66/3, 66, 66/3. ZOZKD člen 30, 30/1, 10, 27, 27/2, 30, 30/1, 10, 27, 27/2.
nepopolna vloga - potrdilo policije o kaznivem dejanju - zdravniško potrdilo o duševnih bolečinah - odškodnina žrtvi kaznivega dejanja - zahteva za uveljavljanje odškodnine - listine kot sestavni del vloge
Listine iz 1. odstavka 30. člena ZOZKD so sestavni del zahteve za uveljavljanje odškodnine. Če niso priložene, organ ravna z zahtevo kot z nepopolno vlogo. Če pa manjka potrdilo policije o naznanitvi oziroma zaznavi kaznivega dejanja, si mora organ v skladu z določbo 3. odstavka 66. člena ZUP ta podatek pridobiti sam. Čeprav tožnica zaradi duševnih bolečin ni uporabila medicinske pomoči, je imela v roku za odpravo pomanjkljivosti možnost pridobiti listine, ki izkazujejo, da je zaradi bratove smrti trpela duševne bolečine, in s tem zadostiti zahtevi po formalno popolni vlogi.
Pisno sporočilo je vročevalec pustil na vratih, kar je eno od mest, kjer se sporočilo pusti in ki so kot možna navedena v tretjem odstavku 87. člena ZUP. Tožnik zato ne more uspešno uveljavljati, da bi mu moralo biti sporočilo obvezno puščeno v hišnem predalčniku. Za to, da se šteje pošiljka za vročeno, zadošča potek petnajstdnevnega roka od puščenega sporočila, ne glede na nadaljnje postopanje z dokumentom. Vprašanje (ne)urejenega predalčnika ter vprašanje pravilnosti nadaljnjega postopanja vročevalca s pošiljko že po poteku omenjenega roka torej ne vpliva na pravilnost vročanja ter zato za odločitev ni pomembno.
zasebno varovanje - tehnično varovanje - upravljanje z varnostno nadzornim centrom - licenca za tehnično varovanje
Tožnica je opravljala dejavnost zasebnega varovanja v obliki upravljanja z varnostno nadzornim centrom. Za tovrstno obliko opravljanja dejavnosti zasebnega varovanja bi morala imeti licenco za tehnično varovanje, ki pa je nima.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 19, 19/3, 59, 19, 19/3, 59.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijstvo
Obtežba GVŽ/ha na kmetijskem gospodarstvu mora biti ves čas izvajanja ukrepa SKOP - sonaravna reja domačih živali, nad več kot 0,5 in manj kot 1,9 GVŽ/ha, navedeni pogoj pa v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen.
ZUP člen 2, 4, 67. Uredba o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 člen 19.
kmetijstvo - kmetijska strukturna politika - dodelitev nepovratnih sredstev - javni razpis - javnopravna stvar - uporaba pravil ZUP - poprava vloge - rok za popravo vloge - podaljšanje roka
Za razpisni postopek, kot je zadevni (dodelitev nepovratnih sredstev iz kmetijske strukturne politike), je po mnenju sodišča treba šteti, da gre za javnopravno stvar, ker gre za odločanje o stvari, ki nima značaja upravne stvari po 2. členu ZUP. Četrti člen ZUP določa, da se v takih stvareh upravni postopek smiselno uporablja, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom.
Organ prve stopnje je pri določitvi poprave vloge pravilno in utemeljeno izhajal iz javnega razpisa, na katerega napotuje 1. odstavek 19. člena Uredbe, ki določa, da organ, če vloga ni popolna, pozove vlagatelja, da v roku pet dni od dneva vročitve poziva vlogo dopolni.
ZRud člen 99a/1, 115, 115/1-2, 84, 84/1, 99a, 99a/1, 115, 115/1-2, 84, 84/1, 99a. Pravilnik o strokovni izobrazbi in usposobljenosti tehničnih vodij, vodij tehničnih služb in nadzorno-tehničnega osebja pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin ter o strokovnih izpitih in ustrezni praksi samostojnih projektantov rudarskih projektov člen 20, 20/3, 2, 5, 7, 20, 20/3, 2, 5, 7.
vpis v imenik - tehnični vodja rudarskih del - potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu - imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu
Ker so podatki o opravljenem strokovnem izpitu sestavni del vpisa v imenik (1. odstavek 99.a člena ZRud), postane predmet vpisa tudi podatek, za katero delovno mesto je bil opravljen. Zato ne drži ugovor, da v zakonu ni pooblastila, da se oseba vpiše v imenik za posamezno področje. Na podlagi opravljenega strokovnega izpita za vodjo strojne službe rudarskih del na površinskih kopih vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu za tehnično vodenje rudarskih del - kot tehnični vodja rudarskih del, ni mogoč.
Študentska organizacija Slovenije - financiranje - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - civilnopravna zadeva - zavrženje tožbe - subsidiarni upravni spor - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Ker se z izpodbijanimi sklepi ne odloča o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih s področja zadev, ki so dane tako tožeči stranki kot njenim organizacijskim oblikam povezovanja v izvrševanje z javnim pooblastilom (5. do 8. člen ZSkuS), pač pa o medsebojnem razmerju dveh pravnih oseb, in sicer tožene stranke in tožeče stranke (ki je ena od njenih organizacijskih oblik povezovanja, obe pa imata po določbah ZSkuS lahko povsem enaka javna pooblastila in lahko opravljata enake dejavnosti), katerih medsebojni odnosi so urejeni s Študentsko Ustavo (katero je na seji dne 17.12.2003 sprejel tudi Študentski zbor tožeče stranke, kar izhaja iz uradnih objav), v obravnavanem primeru ne gre za takšne odločitve nosilca javnih pooblastil, zoper katere je predvideno sodno varstvo pravic v upravnem sporu. Študentska Ustava je po presoji sodišča avtonomen, temeljni akt, s katerim so študentje, združeni v organizacijske oblike, zgolj uredili položaj, delovanje in organiziranost samoupravne skupnosti študentov Slovenije in njenih organizacijskih oblik, ki so v prirejenem položaju. V njej pa so med drugim podrobneje uredili tudi organe tožene stranke, sestavo le-teh ter njihove pristojnosti.
Čeprav Študentska Ustava sodnega varstva zoper sklepe drugostopnega organa Razsodišča tožene stranke ne ureja, je vprašanje legitimnosti ukrepov tožene stranke, predvidenih v Študentski Ustavi, kot so odvzem statusa organizacijske oblike tožene stranke in začasna zamrznitev sredstev organizacijski obliki tožene stranke, po presoji sodišča civilnopravna zadeva, saj imata v obravnavanem primeru obe stranki status subjekta civilnega prava in gre za spor glede civilnih pravic in obveznosti, dogovorjenih s ŠU. Ker gre v obravnavanem primeru za statusno vprašanje, in sicer za odvzem statusa organizacijske oblike tožene stranke tožeči stranki ter posledično, zamrznitev odvajanja sredstev organizacijski obliki tožene stranke, ki je predvideno v Študentski Ustavi.