ZIZ člen 226, 226/3, 226/4, 273, 273/1-3. ZPP člen 365, 365-2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved - nenadomestno dejanje - izvršitev z izrekanjem denarne kazni - naložitev denarne kazni - izrek denarne kazni - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da toženka ne upošteva v celoti izdane začasne odredbe. Iz posnetkov na USB ključku je namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča razvidno, da je toženka odšla na sprehod s psom, pri tem je prečkala sporno dovozno cesto in hodila po njeni sredini, ko ji je nasproti v avtomobilu pripeljal drugi tožnik, toženka pa se je nato (namesto da bi se umaknila, da bi lahko drugi tožnik peljal mimo nje) postavila pred avtomobil drugega tožnika na način, ki ga je oviral pri vožnji na sporni dovozni cesti in se ni umaknila, dokler ni drugi tožnik zapeljal vzvratno. Posnetka na USB ključku tako ne potrjujeta toženkin trditev, da bi drugi tožnik lahko brez ovir in težav odpeljal mimo toženke, saj je toženka stala pred vozilom drugega tožnika in ne ob strani vozila ter se je umaknila šele, ko je zapeljal vzvratno.
preprečevanje nasilja v družini - namen začasnih ukrepov - sorazmernost
Določilo četrtega odstavka 22.b člena ZPND res določa, kdaj mora žrtev predlagati ukrepe po ZPND in da so zato lahko zaradi presoje verjetnosti nasilja pomembna tudi predhodna ravnanja. Vendar pa to velja le tedaj, ko je izpolnjena osnovna predpostavka, da je do zatrjevanega nasilja oziroma posega v osebnostne pravice prišlo v zakonsko predpisanem roku šestih mesecev pred vložitvijo predloga. Šele v tem primeru mora sodišče sedanjo ogroženost predlagatelja ocenjevati celostno, torej upoštevati tudi pretekla ogrožajoča dejanja, na podlagi katerih bi lahko ugotovilo, kakšna stopnja zaščite je potrebna2. Namen ukrepov po 19. členu ZPND namreč ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja, ampak prevencijski, torej da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj žrtvi družinskega nasilja zagotovi ustrezno varstvo.
ZSKZDČEU-1 člen 9, 10, 17, 23. URS člen 18. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
evropski nalog za prijetje in predajo - pogoji za predajo zahtevane osebe - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe
Iz ustavljene ustavnosodne presoje izhaja, da 18. člen Ustave (ki določa, da nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju) med drugim prepoveduje, da bi bila oseba izročena državi oziroma izgnana vanjo, če obstaja resnična nevarnost, da bo tam izpostavljena nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. Podobno kot v Ustavi je tudi na podlagi 3. člena EKČP prepovedana izročitev posameznika drugi državi, kadar so izkazani tehtni razlogi (substantial grounds ), ki utemeljujejo sklep o obstoju resnične nevarnosti ( real risk ), da bo ta oseba izpostavljena nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. Prepoved mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja določa tudi 4. člen Listine, pri čemer je SEU sprejelo stališče, da ta prepoved ustreza tisti iz 3. člena EKČP ter da sta v tem okviru njena vsebina in obseg skladna s 3. odstavkom 53. člena Listine, enaka kot tista, ki jo določa EKČP. Ustavno sodišče je že v odločbi številka Up- 781/2024 z dne 19.9.2024, kakor tudi v odločbi, izdani v tem postopku, poudarilo, da okoliščina, da ENPP temelji na vzajemnem zaupanju med državami članicami glede spoštovanja temeljnih pravic iz listine, ne pomeni, da izvršitveni pravosodni organ ni dolžan preveriti konkretiziranih očitkov zahtevane osebe, da se bo z njo zaradi predaje nečloveško ali ponižujoče ravnalo.
Ker je pritožnica zatrjevala, da iz dokumentacije (poročil mednarodnih organov, tudi odbora CPT), na katero se sklicuje, izhaja, da razmere v zaporih v Kraljevini Španiji, zlasti tudi v Barceloni, kjer naj bi po vsej verjetnosti zahtevana oseba prestajala pripor (glede na to, da je sodni sklep izdalo sodišče v Barceloni), ne vsebuje standardov iz 3. člena EKČP, je sodišče prve stopnje te navedbe dolžno preveriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSC00082628
ZPND člen 23.
izrek denarne kazni
Ali določeno ravnanje predstavlja kršitev izrečenih ukrepov, se presoja objektivno - s primerjavo tega ravnanja z vsebino izrečenih ukrepov. Ta presoja je zato neodvisna od subjektivnih razlogov, ki so nasprotnega udeleženca po njegovih trditvah privedla do tega ravnanja.
Presoja, ali gre za ravnanje, ki pri žrtvi nasilja povzroča stisko, je potencialno pomembna zgolj pri odločanju o utemeljenosti izrečenih ukrepov (prim. določbe 19. člena ZPND in določbe 3. člena ZPND), ne pa več v postopku ugotavljanja, ali je nasprotni udeleženec kršil izrečene ukrepe, in pri izterjavi izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti.
dogovor - obligacija prizadevanja - obligacija rezultata - vsebina dogovora - zahteva za ponovno sklenitev prodajne pogodbe - avtonomija volje - nesklepčnost zahtevka
Odločujoča in pravilna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje je, da sta se pravdni stranki v 6. členu dogovora zavezali, da si bosta prizadevali in naredili vse, kar je v njihovi moči, da bi (tretji) lastnik nepremičnine izvedel parcelacijo in novo parcelo v približni izmeri 2.300 m² prodal tožnici. Tožnica v pritožbi izpostavlja še določbo 9. člena dogovora (op. ta člen je kot pravno podlago upoštevalo tudi sodišče prve stopnje), s katero se je toženka zavezala opustiti vsakršna ravnanja v kamnolomu, ki bi tožnico motila pri posesti ali jo ovirala pri opravljanju dejavnosti. Nesporno je bila parcelacija izvedena in toženka je obe novo nastali nepremičnini kupila sama.
Tožnica na izpostavljeni pogodbeni podlagi zoper toženko uveljavlja tožbeni zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino (op. nepremičnino, ki je bila predmet zgoraj izpostavljenega prizadevanja obeh pravdnih strank) z vsebino, ki je razvidna iz izreka sodbe sodišča prve stopnje. Povedano drugače, na zgoraj omenjeni pogodbeni podlagi želi s tožbenim zahtevkom oblikovati (nadomestiti) toženkino (avtonomno) izjavo volje (o prodaji nepremičnine, po določeni ceni, z zemljiškoknjižnim dovolilom,...). Tožničina teza, da gre le za izpolnitev pogodbe (dogovora oziroma nekakšne generalne klavzule) in da se je obligacija prizadevanja zaradi kršitev spremenila v nekakšno obligacijo rezultata, je zmotna in ji ni mogoče slediti. Tudi po presoji pritožbenega sodišča zgoraj izpostavljena obligacija prizadevanja (kljub zapisu, da bosta "naredili vse, kar je njihovi moči", in vključno z opustitveno dolžnostjo iz 9. člena dogovora) ne vsebuje tožničine pravice in toženkine obveznosti skleniti prodajno pogodbo, s katero bi toženka tožnici prodala omenjeno nepremičnino.
postopek proti mladoletnikom - pripravljalni postopek - krajevna pristojnost - stalno prebivališče - kraj storitve kaznivega dejanja
Za postopek proti mladoletniku je praviloma krajevno pristojno sodišče po kraju njegovega stalnega prebivališča. Le izjemoma je možna regresija k splošni določbi prvega odstavka 26. člena ZKP, ki kot krajevno pristojno določa sodišče po kraju izvršenega kaznivega dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00083004
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 193, 193/5, 193b, 442, 442/1.
goljufija - preslepitveni namen - sojenje v nenavzočnosti - formalni pogoji - materialni pogoj - sprememba obtožbe - pravica do obrambe
Formalni pogoj za sojenje v nenavzočnosti, da je bila obdolženka na glavno obravnavo v redu povabljena, je bil izpolnjen s pravilno vročitvijo vabila in okoliščino, da obdolženka izostanka ni ustno opravičila.
Pogoj, da je bila obdolženka že zaslišana, je izpolnjen tudi, če je bila zaslišana na glavni obravnavi pred razveljavitvijo prejšnje sodbe.
Materialni pogoj, da njena navzočnosti ni nujna, je izpostavljen tudi, če je prišlo do dveh sprememb obtožnega predloga, vendar v odolženkino korist z redukcijo obtožbenih očitkov.
neupravičena obogatitev - kondikcija - vinjeta - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve
Ker je prikrajšanje na strani upnika ena od predpostavk za utemeljenost kondikcijskega zahtevka, ki morajo biti izpolnjene kumulativno (poleg prikrašanja so predpostavke še neobstoj temelja izpolnitve, obogatitev na strani pridobitelja in medsebojna vzročna zveza med obogatitvijo in prikrajšanjem), je zahtevek neutemeljen že zato, ker tožnika z ugotovljenim izpolnitvenim ravnanjem nista bila prikrajšana, kakor je povsem pravilno presodilo že sodišče prve stopnje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 47, 47/1, 47a.
stroški sodnega izvedenca - povečanje nagrade - posebni primeri
Sodišče prve stopnje je samo označilo primer kot nujen in določilo rok 60 dni za izdelavo izvedenskega mnenja, ki ga izvedenka ni prekoračila, zato neutemeljeno ni priznalo 100 % povečanja plačila v znesku 1.254,00 EUR iz razloga, da rok 60 dni za izdelavo izvedenskega mnenja ni tako kratek, da bi bili izpolnjeni pogoji za povečanje nagrade za 100 %.
podaljšanje pripora med preiskavo - ponovitvena nevarnost
Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da podaljšanje pripora še za dva meseca ni sorazmerno z vidika trajanja, zato je izrek izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da je obdolžencu pripor podaljšalo še za 1 mesec, torej do vključno dne 27. 2. 2025 do 16.00 ure.
izločitev sodnika - izjemnost pripora za mladoletnike - hišni pripor - pripor - zahteva za izločitev sodnika
V zvezi z navedenim pritožbeno sodišče izpostavlja, da je zahteva za izločitev sodnika omejena na določeno fazo postopka. Po drugem odstavku 41. člena ZKP mora stranka zahtevati izločitev sodnika ali sodnika porotnika takoj, ko izve za razlog izločitve. Tako v pritožbenem postopku ne more več zahtevati izločitve prvostopenjskega sodnika - v pritožbi zoper sodbo lahko uveljavlja le kršitve pravil postopka glede izločitve sodnika, pa še to z določenimi omejitvami (1. in 2. točka prvega odstavka 371. člena in 384. člen ZKP). Okoliščine za katere pritožnik meni, da vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnice B. B. in da zato predstavljajo razlog za njeno izločitev pri odločanju o podaljšanju hišnega pripora, so bile mladoletniku in zagovorniku znane vse od prejema sklepa I Kpd 96224/2024 z dne 19.12.2024, s katerim je navedena sodnica odredila pripor zoper mladoletnika. Kljub temu je zagovornik razloge o nepristranskosti predsednice senata za mladoletnike, prvič uveljavljal šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep.
Ob smiselni uporabi zgoraj citiranih zakonskih določb, bi zagovornik moral že predhodno zahtevati izločitev sodnice, saj bi po prejemu predloga za podaljšanje hišnega pripora lahko zahteval obvestilo o sestavi senata za mladoletnike, ki bo odločal o predlogu ter zahtevo za izločitev teiste sodnice podal takoj, ko bi bil s sestavo senata seznanjen, ne pa šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep. Ker tega ni storil in je navedbe v tej smeri podal šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep, obramba s takšnimi navedbami ne more uspeti, saj pritožbeno sodišče ne presoja okoliščin za zatrjevano nepristranskosti predsednice senata sodišča prve stopnje, ko zahteva za njeno izločitev pred tem, sploh ni bila podana.
Neutemeljene so dolžnikove pritožbene navedbe, da ni prejel plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 11. 2024. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz vročilnice, pripete k plačilnemu nalogu z dne 9. 6. 2023 (red. št. 4), izhaja, da je bil drugemu dolžniku plačilni nalog z dne 10. 12. 2024 osebno vročen 12. 12. 2024. Po prvem odstavku 224. člena ZPP v zvezi s 149. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, je pravilno izpolnjena vročilnica javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Po četrtem odstavku 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, vendar dolžnik zgolj s posplošenimi navedbami, da plačilnega naloga ni prejel, ob dejstvu, da je na isti naslov že prejel vsa pisanja, domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne more izpodbiti.
trditveno in dokazno breme - oprostitev plačila sodnih taks
Tožnica je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse le pavšalno navajala, da ni zmožna plačila sodne takse in ni podala nobenih konkretnih trditev, zakaj bi s plačilom sodne takse bilo ogroženo njeno preživljanje in na kakšen način. Trditveno in dokazno breme glede obstoja predpostavk za odločitev o oprostitvi obveznosti plačila sodne takse je namreč na predlagatelju. Sodišče skladno s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 po uradni dolžnosti pridobi zgolj podatke iz obstoječih zbirk podatkov, na podlagi katerih, skladno z 12.a členom ZST-1, nato opravi presojo o strankinem predlogu. Ničesar drugega ne upošteva po uradni dolžnosti-
Ker pa je tožnik zoper sklep o zavrniti predloga za oprostitev plačila sodne takse vložil pritožbo, se je rok za plačilo sodne takse in rok za ugovor zoper izdani plačilni nalog po naravi stvari zamaknil do izdaje oziroma vročitve sklepa sodišča druge stopnje o potrditvi prvostopenjskega sklepa o zavrnitvi njegovega predloga.
ZSKZDČEU-1 člen 9, 10, 17, 23. Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti člen 10.
razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe
Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da je ENPP sodna odločba, ki jo izda država članica z namenom prijetja in predaje zahtevane osebe s strani druge države članice z namenom uvesti kazenski postopek ali izvršiti kazen zapora ali ukrep, vezan na odvzem prostosti. Države članice izvršijo ENPP na osnovi medsebojnega priznavanja, ki pomeni neposredno priznavanje sodnih odločb drugih držav članic in je nepriznavanje zgolj izjema. Pri izvajanju tega instrumenta sta najpomembnejša sodelovanje in medsebojno zaupanje med pristojnimi pravosodnimi organi. Tudi po stališču SEU je zavrnitev izvršitve ENPP izjema od vzajemnega priznavanja in jo je treba razlagati ozko. Glede na navedena izhodišča je torej treba tudi v konkretni zadevi predaje zaupati odreditveni državi Kraljevini Španiji, da je skladno s priporočili Priročnika pred izdajo ENPP opravila presojo sorazmernosti. Nadalje v Priročniku ali v obrazcu ENPP ni predvideno, da bi morala država odreditve svojo oceno o sorazmernosti utemeljiti oziroma obrazložiti, saj obrazec ENPP takšne rubrike sploh ne vsebuje. Po priporočilih Priročnika se sicer presoja sorazmernosti ENPP opravi v odreditveni državi, medtem ko Okvirni sklep 2002/584/ PNZ izvršitveni državi članici ne omogoča presoje sorazmernosti ENPP, kar je v skladu z načelom vzajemnega priznavanja. Zgolj ob resnih pomislekih izvršitvene države članice glede sorazmernosti prejetega ENPP se odreditvenemu ali izvršitvenemu pravosodnemu organu priporoča, naj vzpostavita neposreden stik, pri čemer pa se pričakuje, da bodo takšni primeri le izjemoma nastali.
ZSKZDČEU-1 člen 9, 13, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 6.
evropski nalog za prijetje in predajo - pogoji za predajo zahtevane osebe - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe
Z obširnimi navedbami, da bi sodišče prve stopnje moralo zavrniti prošnjo za izročitev zahtevane osebe Kraljevini Španiji, ker obstaja, glede na številna poročila Evropskega parlamenta glede razmer v španskih zaporih, verjetnost, da bi bile zahtevani osebi kršene pravice iz 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (prepoved nečloveškega in ponižujočega ravnanja) kot tudi kršitev prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravice do poštenega sojenja) zagovornik uveljavlja pogoje, ki so navedeni v 522. členu ZKP, medtem ko je sodišče v tej zadevi odločalo v skladu z ZSKZDČEU-1, ki pa med pogoji za izročitev ne določa, da bi moralo sodišče v naši državi preverjati ali ne obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki mučena, da bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oziroma bi se jo na tak način kaznovalo ( kot je to določeno v 14. točki prvega odstavka 522. člena ZKP ).
izvršba - izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazloženost - razlogi o odločilnih dejstvih
Glede na na to, da je iz spisa razvidno, da je sodišče prve stopnje upnika z obvestilom o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 26. 6. 2024 obvestilo, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen in izvršljiv 25. 6. 2024 in da iz zaznamka "procesna dejanja" v elektronskem izvršilnem spisu izhaja, da je sklep o izvršbi z dne 21. 5. 2024 postal pravnomočen 25. 6. 2024, iz prejemne štampiljke na dolžničinem ugovoru z dne 25. 6. 2024 pa je razvidno, da jo je sodišče prve stopnje prejelo neposredno 27. 6. 2024, pritožbeno sodišče pritrjuje upniku, da bi moralo sodišče prve stopnje bolj natančno obrazložiti, zakaj šteje, da je dolžničin ugovor pravočasen; zgolj obrazložitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica dne 25. 6. 2024 pravočasno ugovarjala, ne zadošča.
ZJN-2 do novele in tudi po noveli ZJN-2B ni določal naročnikove obveznosti neposrednih plačil podizvajalcem mimo pogojev iz 631. člena OZ.
Deseti odstavek 5. člena izvajalske pogodbe in dopis toženke z dne 3.10.2014 (dano soglasje k podizvajalcu) ne pomenijo akcepta nakazila in nenazadnje ne gre za izjavi toženke podizvajalki, ampak za izjavi toženke izvajalcu (prvi odstavek 1036. člena OZ). Velja pritrditi zavzemanju toženke s sklicevanjem na ustaljeno sodno prakso , da bi moral biti akcept nakazila dejanski (in ne kar vnaprej predpostavljen) ter jasno in nedvoumno izražen, predvsem pa konkretiziran glede obveznosti, ki jo mora izpolniti asignat, saj je njegova posledica nastanek direktnega zahtevka podizvajalca do naročnika, pri čemer je njegova terjatev abstraktna glede temeljnega posla.
Zmotno je tožničino stališče, da so bile te njene terjatve pripoznane s strani izvajalca in naročnice, ker nihče ni zavrnil njenih začasnih situacij. Potrditev količine in vrednosti opravljenih del (100%), čemur so situacije namenjene, namreč ne pomeni pripoznanja obstoja terjatev iz naslova 10% zadržanih sredstev. Ta sredstva so namenjena zavarovanju naročnika oziroma pri podizvajalski pogodbi zavarovanju izvajalca glede (napak) kakovosti izvedenih del.