Ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnica sodne takse za pritožbo ni plačala v predvidenem roku, je pravilna.
Dolžnica zgolj s pritožbenimi navedbami, da je sodno takso plačala in priloženim potrdilom o plačilu sodne takse, ki se nanaša na drug plačilni nalog, ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da sodne takse za plačilni nalog z dne 22. 9. 2023 v določenem roku ni plačala.
Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravilno izpolnjena vročilnica zato dokazuje tako samo vročitev kot tudi datum vročitve (149. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Ustaljeno stališče sodne prakse je, da zgolj z zanikanjem prejema pošiljke (dolžnica v pritožbi smiselno zatrjuje, da ji je bila pošiljka vročena dan kasneje), zakonske domneve o vročitvi iz prvega odstavka 224. člena ZPP ni mogoče izpodbiti.
Ker je dolžnica pritožbo po pošti priporočeno vložila po izteku pritožbenega roka, je njena pritožba prepozno in jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ).
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - predčasni odpust
Prognoza stanja zadržane osebe v primeru njenega odpusta je nujna predpostavka za presojo, ali se je njeno zdravstveno stanje ob izdaji izpodbijanega sklepa izboljšalo do mere, ki omogoča njen odpust, zato pri tem ne gre za preventivno zadržanje, kot to materialnopravno zmotno uveljavlja pritožba.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - nevarnost uveljavitve terjatve
Vsaka obveznost tožene stranke ne pomeni razpolaganja s premoženjem, še manj verjetne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena.
Možnost razpolaganja s premoženjem obstoji vedno, ne pomeni pa to avtomatizma izpolnitve pogoja razpolaganja, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da utemeljen sum ni podan, ker naj bi bili dokazi na katerih ta temelji, zaradi nepoučenosti obdolženega o privilegiju zoper samoobtožb ob odvzemu prostosti, pridobljeni nezakonito.
Iz odločbe o odvzemu prostosti in pridržanju, kot tudi iz Zapisnika o zasegu predmetov izhaja, da je bil obdolženi, ob prisotnosti prevajalke za ruski jezik, poučen o svojih pravicah o jeziku, ki ga razume. Obdolženi je vsebino vročenih listin razumel, kar je potrdil tudi s svojim lastnoročnim podpisom.
Da je prvi toženec vstopil v projekt šele po pozitivnem mnenju strokovnih služb, so potrdile tudi zaslišane priče in izhaja iz listinske dokumentacije. Ocenili so, da so sposobni izpeljati navedeni projekt, samo odločitev o vstopu v projekt pa je sprejel prvo toženi kot takratni zakoniti zastopnik tožnika. Da strokovne službe ne bi ustrezno pregledale in presodile vstopa v projekt (pogodb) tožeča stranka niti ni zatrjevala, prvi toženec pa takrat tudi ni imel nobenega razloga za dvom v pozitivno stališče (soglasje) družbenika in pozitivno mnenje strokovnih služb k navedenemu projektu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00077995
SPZ člen 106, 115.
upravnik - kondikcijski zahtevek - dogovor o kritju stroškov - procesni pobotni ugovor - povrnitev - obvezna razlaga odvetniške tarife
Dosežen je bil dogovor oziroma zaveza toženke, da bo stroške energetske sanacije krila v določeni višini. Zato je v konkretni pravdi pravno nerelevantno, če njen solastniški delež v stavbi morebiti ni pravilen oziroma če so površine njenih poslovnih prostorov v tej stavbi mogoče manjše. Že na opisani pravni podlagi je pravilna končna presoja sodišča prve stopnje o tožbenem zahtevku, medtem ko sam izračun višine zahtevka ni pritožbeno problematiziran.
Procesni pobotni ugovor toženke je bil zavrnjen iz razloga nevzajemnosti terjatev in te (pravilne) odločitve toženka s pritožbo konkretno ne izpodbija.
Po drugem odstavku 14. člena OT je sicer predpisana "uporaba" OT, vendar sodišča niso dolžna upoštevati obvezne razlage OT s strani OZS. Slednje je določeno le v 19. členu OT, ki je presegel okvir javnega pooblastila (op. OT je podzakonski akt, izdan na podlagi javnega pooblastila), zato razlage OT, ki jo sprejme OZS, sodišče ni dolžno upoštevati. Nenazadnje sodišča niso vezana niti na obvezne (avtentične) razlage zakonov, kaj šele na obvezne razlage podzakonskih predpisov (op. 125. člen Ustave Republike Slovenije določa, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in vezani samo na Ustavo in zakon).
Pritožbeno sodišče ni dolžno čakati na odločitev Upravnega sodišča v zvezi z izbrisom kazenskih točk, saj Zakon o prekrških (ZP-1) nalaga, da mora o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja odločiti takrat, ko Ministrstvo za pravosodje pošlje obvestilo.
preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja
Če sodišče odloči, da pogojne obsodbe ne bo preklicalo, lahko to odločitev sprejme le v času, ko še teče preizkusna doba za prej storjeno kaznivo dejanje.
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno uporabilo materialno pravo, t.j. določilo 87. člena OZ, ko je zaključilo, da je v skladu s 1. odstavkom tega zakonskega določila posledica ničnosti pogodbe ta, da mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na podlagi pogodbe prejela. Pravilno je pojasnilo, da povračilni (kondikcijski) zahtevek, tudi če je posledica ugotovljene ničnosti, temelji na obogatitvenem principu. Pravilno je tudi pojasnilo sodišča prve stopnje, da ko je predmet izpolnitve denar, mora prejemnik vrniti isto količino denarja, pa tudi, da v tem primeru ne pride v poštev določba, da mora sodišče, če vračilo prejetega ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, obračunati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, saj ta določba namreč zajema primere, ko predmeta izpolnitve ni več mogoče vrniti ali ko vrnitev prejetega ni mogoča zaradi narave izpolnitve (storitev). Ker je v konkretnem primeru predmet izpolnitve denar, toženka ni upravičena do nadomestila, ker je tožnica uporabljala njen denar, je pa nasprotno tožnica upravičena tudi do vračila obresti, ki jih je plačala toženki.
Materialno pravno, v skladu s 193. členom OZ, pa je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, ki pritožbeno ni konkretizirano izpodbijan, da toženki glede na vse okoliščine ob sklepanju pogodbe ni mogoče očitati nepoštenosti v smislu določila 193. člena OZ, ker v času sklepanja pogodbe ni ravnala namerno, zato je tožnici pravilno prisodilo zakonske zamudne obresti od vsake posamezne plačane anuitete kredita šele od vložitve tožbe dalje.
begosumnost - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - hišni pripor
Teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki ogroža varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami, v katerih poteka njihovo spravljanje preko državnih mej, utemeljeno odtehta poseg v obdolženčevo ustavno pravico do osebne svobode, pri čemer ne bi bil primeren niti noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep (hišni pripor), kot predlaga obdolženčeva zagovornica. Zavzemanje za izrek tega ukrepa, kljub trditvam v pritožbi, da bi izrek takšnega ukrepa zagotovil, da obdolženi tovrstnih kaznivih dejanj ne bi ponavljal, ter upoštevajoč dejstvo, da ima obdolženi v državi, kjer biva otroke, potrebne varstva, glede na prej izpostavljene okoliščine, neutemeljeno. Ukrep pripora je tako neogiben kot tudi sorazmeren ukrep.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bilo storilki obvestilo o prispelem pismu puščeno 3. 12. 2023, je zmotna. Iz vročilnice, ki izkazuje vročitev sodbe z obrazložitvijo obdolženki, res izhaja nekoliko nerazumljiv zapis datuma, ko je bilo storilki puščeno obvestilo o prispelem pismu, vendarle pa je mogoče po pregledu celotne vročilnice ugotoviti, da datum, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pismu, ni 3. 12. 2023, temveč 5. 12. 2023.
plačilo polovičnega zneska globe - umik zahteve za sodno varstvo - zavrženje zahteve za sodno varstvo
Z zavrženjem zahteve za sodno varstvo se namreč posega v pravico do pravnega sredstva, ki je ustavno varovana kategorija, zaradi česar mora za upravičenost takega posega biti izkazano, da je plačilo polovične globe pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, posledica storilčevega voljnega ravnanja. Zato je poleg dejstva, da je bilo pred pravnomočnostjo izvršeno polovično plačilo globe, potrebno tudi zanesljivo ugotoviti, kdo je to plačilo izvršil, na kakšni podlagi oziroma s kakšnim namenom, predvsem pa ali je to plačilo bilo izvršeno po volji oz. s soglasjem storilca.
zaslišanje storilca - opravičljiv razlog za izostanek z zaslišanja - zaslišanje priče
Iz zdravniškega izvida, ki je bilo sodišču predloženo hkrati z opravičilom za izostanek z naroka, jasno razvidno, da je šlo za poškodbo obeh kolen, da je posebej pri levem kolenu bila gibljivost bolečinsko zavrta in da je bilo zaradi izkazane poškodbe storilčevo gibanje omejeno, da je bila nesreča nedavna in resna in da so bile poškodbe še vedno v akutni fazi. Ob navedenem in ob dejstvu, da je šlo za izostanek storilca s prvega naroka za zaslišanje (saj je sodišče narok, ki je bil sprva razpisan za 21. 12. 2023, preklicalo z odredbo z dne 18. 12. 2023), je bilo sklepanje sodišča prve stopnje o tem, da se storilec zaslišanja ni udeležil zaradi zavlačevanja postopka in v upanju, da bo prišlo do absolutnega zastaranja pregona, preuranjeno.
vožnja pod vplivom alkohola - dokazni predlog - izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga
Prekršek vožnje pod vplivom alkohola se storilcu ne očita na podlagi trditev o vrsti in količini zaužite pijače oz. izračunov, koliko alkohola naj bi imel v organizmu glede na lastna zatrjevanja o količini in vrsti zaužite alkoholne pijače, temveč na podlagi ugotovitev o tem, kolikšna je bila koncentracija alkohola v storilčevem organizmu v času vožnje motornega vozila. To pa se ugotavlja s pomočjo indikatorja (elektronskega alkotesta), merilnih naprav ali toksikološke analize odvzetih vzorcev, ki je najbolj zanesljiva metoda ugotavljanja koncentracije alkohola v organizmu.
soprispevek oškodovanca - nasilje v družini - vezanost na kazensko obsodilno sodbo
Toženec si napačno razlaga institut vezanosti sodišča prve stopnje na kazensko sodbo iz 14. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je vezano na ugotovitev, da je tožnica utrpela močne občutke strahu, resne ogroženosti, ponižanja, manjvrednosti in podrejenosti. Vezano je bilo tudi na ugotovitev, da je tožnica utrpela rdečice v predelu nad komolcema in da ji je toženec presekal ustnico, kot izhaja iz izreka obsodilne kazenske sodbe. Toženec tako neutemeljeno navaja, da tožnica ni izkazala nastanka poškodb, saj izhajajo že iz same kazenske sodbe. Tako je sodišče prve stopnje v celoti pravilno zaključilo, da so podani vsi elementi civilnega delikta.
Po neizpodbijanih dejanskih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločeno, zato ga je utemeljeno zavrglo.
pogodba o delu - dogovor o plačilu - podjemna pogodba
Tožnik ugotovljenemu dejstvu o višini dogovorjenega plačila nasprotuje tudi z navedbo, da bi moral dejansko (tržno) vrednost opravljenega dela ugotoviti izvedenec. Glede na to, da sta se za ceno oziroma plačilo pravdni stranki dogovorili že s pogodbo (prvi odstavek 642. člena OZ), sodišču prve stopnje višine plačila ni bilo treba določiti po kriterijih iz drugega odstavka 642. člena OZ in v tem okviru s pomočjo izvedenca ugotavljati dejstev, ki bi mu omogočala njegovo določitev.
ZPP člen 87, 87/1, 337, 337/1, 339, 339/2-11, 339/2-14, 339/2-15, 353, 358-5. OZ člen 179, 182.
škodni dogodek - krivdna odgovornost - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske škode - vzročna zveza - popolna odškodnina - pravno relevantna vzročna zveza - teorija jajčne lupine - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - znižanje odškodnine - pravična denarna odškodnina - odmera pravdnih stroškov - končni uspeh - neme degenerativne spremembe - odškodninska odgovornost - denarna odškodnina
Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnik je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, čeprav je ta v določenem delu posledica nemih degerativnih sprememb desnega kolenskega sklepa, saj gre pri pri konkretnih nemih degerativnih spremembah za pravno neupošteven sovzrok. Novejša sodna praksa je namreč ustaljena pri stališču, da je treba oškodovanca sprejeti takšnega, kot je.
Je pa utemeljen pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava glede odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Toženka ima prav, da je sodišče sodišče prve stopnje po teh dveh postavkah prisodilo tožniku previsoko odškodnino.