Dolžnik ne navaja, da bi v roku za plačilo sodne takse za ugovor predlagal oprostitev plačila oziroma odlog plačila sodne takse. Ker tega ni storil in tudi ni plačal sodne takse, je z iztekom roka nastopila zakonska fikcija, da je ugovor umaknil. Pritožbeni razlog, da ni pravočasno plačal sodne takse, ker je imel račun blokiran, je sedaj prepozen.
prekinitev postopka - reševanje predhodnega vprašanja - isti historični dogodek
O predhodnem vprašanju je moč govoriti le v primerih, ko je obstoj kaznivega dejanja nujen pogoj za nastanek določene pravne posledice na civilnopravnem področju in je v pravdi odvisna odločitev o tožbenem zahtevku od vprašanja, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje. To je v zelo redkih primerih.
Odločitev o vtoževani odškodnini ni odvisna od odločitve kazenskega sodišča. Četudi se v pravdnem in kazenskem postopku obravnava identično dejansko stanje, ZPP ne daje podlage za odločitev, da bi moralo sodišče počakati na odločitev sodišča v kazenskem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00074832
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vožnja pod vplivom mamil - vzročna zveza - dvom - prekršek
Kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu presega izvršitev cestnoprometnega prekrška, ki predstavlja abstraktno nevarnost v cestnem prometu, saj se za kazensko odgovornost storilca zahteva povzročitev (vsaj) neposredne nevarnosti za življenje ali telo, ki mora biti objektivno predvidljiva in do katere ne bi prišlo, če bi voznik upošteval zahteve dolžnostnega ravnanja, ki jih nanj naslavljajo relevantni cestnoprometni predpisi. Pri kaznivem dejanju nevarne vožnje mora biti izkazana tudi vzročna zveza med izvršitvenim ravnanjem storilca in prepovedano posledico, zaradi česar mora sodišče oceniti tudi, ali je storilčeva protipredpisna vožnja povzročila konkretno ogrozitev kakšne osebe, s tem pa torej po vsebini tudi, ali je imela (v konkretnem primeru) prepovedana droga tak vpliv na njegove psihofizične sposobnosti, da je vodil do prepovedane posledice, tj. konkretne ogrozitve v manifestirani prometni nesreči, nato pa v poškodbe drugih udeležencev v prometu.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - neobrazložen ugovor
Dolžnica v ugovoru izrecno priznava poslovni odnos z upnikom in ne nasprotuje obstoju pravnega temelja terjatve, niti ne njeni višini. Zato ne gre za dejstva, z uveljavitvijo katerih bi v morebitni pravdi lahko dosegla zavrnitev upnikovega zahtevka. Iz tega razloga pa njenega ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega.
Sodišče pri postopku z verodostojno sicer ne sme presojati vsebinske utemeljenosti dolžnikovih ugovornih navedb in predloženih dokazov oziroma upnikovega zahtevka. Kljub temu pa mora opraviti formalni preizkus obrazloženosti dolžnikovega ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ.
spor majhne vrednosti - plačilo akontacije - sklenitev pogodbe - predložitev dokazov - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke
Tožeča stranka mora navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ker v obravnavanem primeru akontacija (nesporno) ni bila plačana, pogodbeno razmerje med pravdnima strankama ni nastalo in to tisto razmerje, ki bi za pogodbeni stranki ustvarilo pravice in obveznosti (125. člen OZ).
zagovornik po uradni dolžnosti - nagrada - sprememba odvetniške tarife
Pri vprašanju uporabe zakona, torej petega odstavka 17. člena ZOdv, je ključen čas oprave določene odvetniške storitve, ne trenutek priglasitve stroškov oziroma vložitve stroškovnika.
pogodbena kazen - nakup stanovanja - čas izpolnitve obveznosti
Pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka je ob materialnopravnih izhodiščih in napotilih Vrhovnega sodišča odločilno, kdaj je toženka izpolnila vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe, vključno s tistimi, ki jih obligatorno nalaga prvi odstavek 18. člena ZVKSES.
V konkretnem primeru je odločilno, da je sodba sodišča prve stopnje že pravnomočna. Sodba, ki postane pravnomočna, se ne more več izpodbijati s pritožbo. Sodišče prve stopnje bi za to moralo pravilno pritožbo z dne 16. 1. 2024 zavreči zaradi njene nedopustnosti, ne pa zaradi njene nepravočasnosti.
razlaga pogodbene volje strank - spor majhne vrednosti - zahteva, da se opravi narok - izpoved stranke - neskrbnost pri podpisu pogodbe - zavarovalna pogodba - odbitna franšiza - delovna nezgoda
Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo.
nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Stranka mora po že pravnomočni odločitvi o predlogu za oprostitev plačila sodne takse v novem kasnejšem tovrstnem predlogu substancirano pojasniti tiste spremenjene okoliščine (torej okoliščine, ki bi bile drugačne od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene), ki bi upravičevale taksno oprostitev.
Zagovorniku ni mogoče pritrditi, da je pripor zoper obtoženca nesorazmeren ukrep glede na čas trajanja pripora. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da teža izvršenih kaznivih dejanj, ki ju je obtoženi izvršil (na ravni utemeljenega suma) iz nizkotnih nagibov ogrožajo varnost, zdravje in življenje ljudi. Pripor odtehta poseg v pravico obtoženega do njegove osebne svobode. Tako pa pritožbeno zavzemanje za nadomestitev pripora s hišnim priporom, kljub trditvam, da obtoženi v varnost ljudi do kritičnega dne nikoli ni posegal, glede na prej izpostavljene okoliščine ni utemeljeno.Varnost, zdravje in življenje ljudi je zato mogoče zagotoviti le s priporom.
ZIZ člen 107, 107/1, 107/2, 107/3. ZFPPIPP člen 280, 280/2-1.
rubež terjatve - vročitev sklepa o izvršbi - pridobitev ločitvene pravice - začetek stečaja - prijava ločitvene pravice v stečaju
Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta bila sklepa o izvršbi in o nadaljevanju izvršbe na dodatne dolžnikove terjatve pravilno vročena dolžnikovim dolžnikom.
Ni sporno, da se je nad dolžnikom 22. 9. 2022 začel stečajni postopek. Torej sta bila sklepa vročena dolžnikovim dolžnikom pred začetim stečajem nad dolžnikom.
Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - predpostavke za vložitev odškodninske tožbe - pravno priznana škoda - sorazmernost - pravnomočna sodba
Sodišče druge stopnje je s sodbo ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku in naložilo tožencema, da sta dolžna plačati tožeči stranki nerazdelno 3,922.878,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Glavni razlog za ugoditev pritožbi je bil, da je tožeča stranka izkazala vse predpostavke odškodninske obveznosti, tudi zatrjevano škodo. Že iz tega izhaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zaključilo, da terjatev tožeče stranke ne obstaja z verjetnostjo.
Res je, da sodišče prve stopnje praviloma nima znanja za oceno vrednosti motornega čolna. Vendar glede na predhodno ugotovitev o nedoseganju dosedanjega zavarovanja niti 5 % vtoževane terjatve ni mogoče kar sklepati, da bo vrednost motornega čolna očitno presegala nezavarovani 95 % del terjatve.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedena dejstva ne predstavljajo pravno odločilnih dejstev. Dolžnik z njimi ni oporekal izterjevani terjatvi, torej ni zatrjeval pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi, kolikor bi se izkazala za resnična, morebiti lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi. Poleg tega dolžnik tudi ni predložil nobenih dokazov.
stroški nepravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je nasprotna udeleženka glede na ugotovljeno premoženjsko stanje zmožna kriti stroške tega postopka (torej razpolaga vsaj s sredstvi, ki so tudi po plačilu stroškov predmetnega postopka potrebni za njeno preživljanje), ki predstavljajo odmerjene stroške za sodnega izvedenca psihiatrične stroke.
Prvostopno sodišče je v predmetnem sporu presojalo ali je tožeča stranka izpolnila pogodbeno zavezo, to je postavitev in zagon obravnavane fotonapetostne elektrarne v velikosti 480 KV inštalirane moči ter ugotovilo, da zaradi manjše moči modulov navedeno ni bilo izpolnjeno. V 45. točki obrazložitve je pojasnilo, da ima izvršeni posel napake in da dejanska moč elektrarne ne presega 460kWp, temveč znaša okoli 433 oziroma 435 kWp, saj vgrajeni moduli nimajo le estetskih napak, ampak nepravilnosti, ki vplivajo na tehnične karakteristike in izkoristek modulov. To pa pomeni, da tožeča stranka ni opravila svojega pogodbeno prevzetega posla v skladu s Pogodbo solidno in kvalitetno, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (6. člen OZ) ter v skladu z določili pogodbe, saj ni vgradila materiala in opreme, ki bi ustrezal standardom in predpisom, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
Pritožba utemeljeno opozarja glede nepotrebnosti stroška preslikave listin za pravdo in pri tem pravilno opozarja, da so bila vsa sodna pisanja vročena prejšnji pooblaščenki, kot tudi neposredno tožencu, ko (še) ni imel novega pooblaščenca. Po prvem odstavku 14. člena Zakona o odvetništvu mora odvetnik po prenehanju zastopanja stranki izročiti njene listine in spise v izvirniku. Ob odsotnosti trditev, zakaj je bila potrebna preslikava listin, ki bi si jih toženec (ali njegov pooblaščenec) lahko in moral pridobiti pri prejšnji pooblaščenki, je priznanje sodne takse za preslikavo listin kot potrebnih stroškov za pravdo neutemeljeno.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - d.o.o.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo četrti odstavek 11. člena ZST-1, da pravna oseba, kar je dolžnik, ne more biti oproščena plačila sodne takse, ki znaša do vključno 44 eurov, če pa je taksa višja od 44 eurov, mora plačati najmanj 44 eurov takse, plačila preostalega dela takse pa je lahko oproščena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00077375
OZ člen 263, 264, 547, 760, 760/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost - organi vodenja in nadzora - posojilo - nastanek škode - navadna škoda - načelo relativnosti obligacijskih razmerij
Pravilni so razlogi, da tožnica vtožuje navadno škodo (nevrnjeni del posojila z obrestmi) in ne izgubljenega dobička, vendar je napačen zaključek, da je šlo v segmentu škode kot zmanjšanja premoženja za nevtralen posel. Obširni razlogi sodišča prve stopnje o povezanosti poslov, o nekakšnem gledanju na posle kot celoto in o namenih sklenjenih pravnih poslov nimajo nobenih pravno relevantnih posledic, npr. v smeri nenastanka škode družbi A. OZ takšnih povezanih poslov ne ureja in zato zanje ni določenih nobenih (posebnih) pravnih posledic. Za presojo v konkretni zadevi je treba poleg zgoraj omenjenega ZGD-1 uporabiti obstoječe določbe OZ. Izpodbijana sodba ne vsebuje okoliščin, ki bi lahko kazale na morebitno neveljavnost sklenjenih poslov. Iz sodbe in iz trditvene podlage pravdnih strank ne izhaja, da bi bila prava volja udeležencev poslov kakorkoli drugačna od izražene, čeprav so bili posli povezani in je bilo njihovo sklepanje namenjeno v zagotovitvi kreditiranja tretje družbe za nakup delnic.
Družba je torej s prejetim denarjem (zaradi protipravnih ravnanj tožencev) brez ustreznih zavarovanj (pretirano tvegano, neskrbno) razpolagala, ko ga je posodila naprej tretji družbi. Zato je družbi nastala navadna škoda v višini nevrnjenega posojila s pripadki. Gre za navadno škodo v obliki zmanjšanja oškodovančevega premoženja, ki se kaže v izgubi ali zmanjšanju vrednosti premoženja, in utemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da se je škoda manifestirala v neplačilu terjatve.
Dolžnikove navedbe so morale vzpostaviti upošteven dvom o pravilnosti vročanja.
Ali je upnik neutemeljeno povzročil dolžniku stroške za vložitev predloga za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti in mu jih je dolžan povrniti, je v prvi vrsti odvisno od vprašanja, ali je upnik od dolžnika sploh utemeljeno zahteval plačilo terjatve, ki je predmet tega postopka, in zoper njo utemeljeno vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Odločitev o tem vprašanju bo mogoče sprejeti šele ob odločitvi o ugovoru oziroma, če bo ugovoru ugodeno, ob končni odločitvi, ki jo bo sodišče sprejelo v nadaljnjem pravdnem postopku.