Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključku prvostopnega sodišča, da se je spor s posledičnim poškodovanjem tožnika nanašal na že po odrejenem nalogu glede dela obeh v spor vpletenih varnostnikov izraženo nezadovoljstvo zaradi menjave izmen, ki v postopku odločanja nista sodelovala, niti nista bila v medsebojnem hierarhičnem odnosu. Z navedbami, da varnostnik v okviru svojega dela, kamor je šteti tudi postopek spremembe izmene, ne opravlja zgolj neposredno varovanja, temveč tudi druga opravila, ki omogočajo, da svojo glavno zadolžitev sploh lahko kvalitetno opravlja, s čimer se pritožbeno sodišče sicer strinja, pritožnik še vedno ne uspe izpodbiti zaključka o neobstoju potrebne funkcionalne povezanosti, da bi se škoda opredelila kot škoda, povzročena v zvezi z delom (ali pri delu).