ZNISESČP člen 1, 1/1, 2, 5, 5/1, 5/2, 12, 12/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - enotnost sodne prakse - dopuščena revizija - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge
Revizija se dopusti glede vprašanja ali so glede na določbo drugega odstavka 2. člena ZNISESČP okoliščine prenosa stare devizne vloge, ki je bil izveden na podlagi predpisa BiH na poseben račun za namen posebne uporabe, pomembne za odločitev o verifikaciji stare devizne vloge, zaradi česar mora pristojni organ za njihovo ugotovitev izvesti ugotovitveni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00028996
ZPP člen 370, 370/3. OZ člen 239. URS člen 127, 127/1.
izredna pravna sredstva - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - prepis pritožbenih navedb v reviziji - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - standard obrazloženosti odločbe revizijskega sodišča - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - odpoved kreditne pogodbe - kršitev pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost
Revizija ne odpira pomembnih pravnih vprašanj, saj ponavlja očitke o procesnih kršitvah in napačni uporabi materialnega prava, na katere je odgovorilo že sodišče druge stopnje.
Sodišče druge stopnje je pravilno zavrnilo pritožbene navedbe, s katerimi je tožnica izpodbijala odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov za postavitev izvedenca gradbene in ekonomske stroke. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja zaključek, da je toženkina odpoved kreditne pogodbe imela podlago v objektivno ugotovljivih dejstvih.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost države - odgovornost za škodo od divjadi in zavarovanih vrst prostoživečih sesalcev in ptic - rjavi medved - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
URS člen 22, 25, 26. ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367a/1.
dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali je sodišče druge stopnje zaradi odsotnosti obrazložitve oziroma zaradi pomanjkljive obrazložitve zagrešilo kršitev 22. in 25. člena Ustave RS ter absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,
− ali je sodišče druge stopnje kršilo materialno pravo in pomanjkljivo ugotavljalo pravno relevantna dejstva s tem, ko ni upoštevalo pritožbenih razlogov, ki so se nanašali na utemeljevanje, da so odločitve sodišč vseh stopenj, ki so odločala o kazenskem postopku, odstopale od jasnih odločb in dotedanje ustaljene sodne prakse ter da je šlo za grobo kršenje postopka in namerno razlago jasnih predpisov v nasprotju s sodno prakso.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje materialnopravno pravilno presodili, da toženec ni izpolnil pojasnilne dolžnosti, s čimer naj bi opustil dolžno skrbnost in zato ravnal protipravno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00029554
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 135, 149, 150, 153.
povrnitev škode - neposlovna odškodninska odgovornost - odgovornost občine - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - padec na poledenelih stopnicah - domneva vzročne zveze - redna vzdrževalna dela - razveljavitev sodne odločbe - zmotna uporaba materialnega prava - pravica do izjave v postopku - teorija prevzetih tveganj - dotrajane stopnice - vzročna zveza - gospodarska javna služba - vzdrževanje javnih površin - odgovor na revizijo - krivda - mokre in spolzke stopnice
Stopnice med večstanovanjskimi bloki, ki so bile dotrajane in na več mestih odkrušene ter zavoljo sneženja in nizkih temperatur zasnežene, poledenele in spolzke, niso nevarna stvar. Stopnice so pogost način prehajanja med površinami, ki se na vertikalni osi nahajajo na različnih nivojih. Za povprečnega posameznika niso nevarna stvar, temveč običajen način vzpenjanja ali spuščanja po naklonski pohodni površini, kamor smiselno spadajo tudi pločniki, ceste in druge javne površine.
Ni vse tisto, kar se zdi z vidika (ne)pazljivih udeležencev tvegano, tudi nevarna stvar ali dejavnost v pomenu objektivne odgovornosti. Konkretne okoliščine so bile lahko v pohodniškem smislu za tožnika v danem trenutku res ogrožujoče, a kljub temu stopnice niso nevarna stvar. Pri presoji, ali gre za nevarno stvar, je treba upoštevati vse okoliščine; od opredelitve stvari, narave in intenzivnosti škodne nevarnosti do presoje njene (ne)pogostosti, (ne)predvidljivosti ter (ne)običajnosti za okolico. Ključna razlikovalna okoliščina je, da mora biti pri nevarni stvari v smislu pravnega standarda večja škodna nevarnost del njene bíti. Prav zavoljo večje škodne nevarnosti za okolico, ki je lastna stvari sami, posameznik z njenim imetništvom nase prevzame tudi breme uresničitve z njo prevzetih tveganj kot udejanjenje eksistencialne škodne nevarnosti.
Nasprotno stališče bi pomenilo, da bi občini pripisali odgovornost, čeprav je bilo pred tem ugotovljeno, da je konkretne stopnice redno vzdrževala, in to ustrezno ter popolno. Ne gre za nič drugega kot preventivni vidik odškodninskega prava. Predvidljive rizike, ki izvirajo iz tovrstnih običjanih življenjskih situacij, je treba razumno porazdeliti med vse udeležence skupnosti, a ne le na ravni opredelitve končnega (so)prispevka, temveč tudi v konceptualnem prevzemanju tveganj s pomenom za presojo narave odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00028593
ZPP člen 286b, 339, 339/1, 339/2.
izključitev javnosti glavne obravnave - kršitev načela javnosti glavne obravnave - pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev - pogodbene obveznosti - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - odstopno upravičenje - protipravno ravnanje - revizija kot prepis pritožbe - ustavna vloga Vrhovnega sodišča
Vrhovno sodišče ni tretja instanca, ki bi (brez argumentov predlagatelja, ki bi se soočali z že podanimi pojasnili pritožbenega sodišča) zgolj ponovno odgovarjalo na v reviziji ponovljene pritožbene navedbe.
IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00028606
URS člen 26. ZIZ člen 279. ZKP člen 502, 502b, 502c, 502d. KZ člen 95, 96, 98.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - protipravnost - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - neutemeljena začasna odredba - povrnitev škode dolžniku - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - predkazenski postopek
ZKP trajanje in prenehanje začasnega zavarovanja ureja drugače kot ZIZ (ZKP je v tem delu lex specialis), zato smiselna uporaba določb o institutu opravičila začasne odredbe in z njim povezano povrnitvijo dolžniku prizadejane škode v postopkih začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi po ZKP ne pride v poštev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS00028598
ZOZP člen 18. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopustitev revizije - obvezno zavarovanje v prometu - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - regresni zahtevek zavoda - smrt zavarovanca med postopkom
Revizija se dopusti glede vprašanja, do kdaj je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije upravičen do povrnitve škode iz naslova sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu v primeru, ko zavarovanec zaradi posledic škodnega dogodka umre med postopkom - ali je upravičen do odškodnine le do dneva smrti zavarovanca ali do dneva, ko bi zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustna pravna podlaga za odškodninsko odgovornost likvidacijskega upravitelja 42. člen in 44. člen ZFPPIPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS00028599
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85. ZPP člen 367a, 367a/1.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno materialnopravno stališče pritožbenega sodišča, da je v konkretnem primeru treba uporabiti tuje pravo.
dolžnosti člana uprave - odškodninska odgovornost članov uprave - nakup delnic - tveganje - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave - standard skrbnosti - protipravnost - povrnitev premoženjske škode
Člani organov vodenja ali nadzora morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Standard skrbnosti je tista norma, katere kršitev, oziroma tisti standard, katerega nedoseganje pomeni protipravnost kot predpostavko odškodninske odgovornosti. V teoriji in praksi je utrjeno stališče, da se odgovornost presoja ob upoštevanju okoliščin, ki so obstajale v času sprejemanja odločitve oziroma pred samim sprejemom odločitve, torej ex ante.
Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da sta toženca pred nakupom delnic izdelala Strategijo nakupa, v kateri sta identificirala visoka tveganja, povezana z naložbo; prav tako sta identificirala možnost obvladovanja teh tveganj preko aktivnega upravljanja družbe na podlagi 75 % lastništva S. Že na podlagi Strategije nakupa, ki sta jo izdelala prav toženca, je torej jasno, da sta vedela, da je treba za obvladovanje tveganj pridobiti 75 % delež lastništva, vendar sta kljub temu sprejela odločitev za nakup delnic po delih.
Odločitev tožencev o pripravljenosti prevzema tveganja je glede na vse okoliščine primera presegla razumne meje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00028619
ZOZP člen 18. ZPIZ-2 člen 190a, 193/2. ZPP člen 367A, 367a/1.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - družinska pokojnina - izvensodna poravnava - trditveno breme - prekluzija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (18. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu), ko je odločilo, da je tožeča stranka kot zavod pokojninskega in invalidskega zavarovanja upravičena terjati od tožene stranke celotne izpadle kapitalizirane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za obdobje od škodnega dogodka do dne, ko bi pokojni izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine,
2. Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo pri presoji pomena izvensodnih poravnav in vpliva plačil odškodnine v skupnem znesku 19.331,60 EUR, izvedenih na podlagi teh poravnav, na višino prisojene terjatve,
3. Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbe pravdnega postopka, ko je zaključilo, da je prepozna trditev, da iz izvensodnih poravnav izhaja, da je poravnana celotna škoda do konca leta 2012.
Nosilno stališče revizije, da bi se v tem odškodninskem sporu lahko dokazovalo, da se je sporni historični dogodek odvil drugače kot je to opisano v pravnomočni oprostilni sodbi, je v nasprotju z oškodovančevo domnevo nedolžnosti. Toženkini ugovori in predlagani dokazi so bili zaradi učinkovanja domneve nedolžnosti oziroma vezanosti pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko oprostilno sodbo pravno nepomembni.
Čeprav je zavarovanec druge toženke navzven nastopal kot koncesionar, je druga toženka tožnici, na katero se je ta pred pravdo obrnila z odškodninskim zahtevkom, odgovorila, da Pogodba za vzdrževanje ulic, pločnikov in trgov v A., sklenjena med Javnimi službami A., d. o. o., in Komunalnim podjetjem A., d. d., izvajalca (zavarovanca druge toženke) ne zavezuje k vzdrževanju spornega stopnišča. Zato ni pretirano in nesorazmerno od tožnice zahtevati, da se v takem položaju s pisnim odškodninskim zahtevkom obrne na koncesionarja.
Ko podjemnik sprejme stvar v popravilo, je sestavni del podjemne pogodbe tudi hramba stvari. Ta nima svoje samostojne kavze ne pravne podlage, zato jo je treba presojati kot sestavni del podjema. Pri tem pa je podjemniku dopustno pripisati posledice le tistih shranjevalnih rizikov, ki jih je s konkretnim podjemom v resnici (sam) prevzel, ne pa vsega naključnega, kar je kljub obstoju podjema ostalo pri sopogodbeniku zunaj njegove oblastvene sfere.
Vsaka obveznost temelji na pravnem naslovu, ki izvira iz kavze, pri tej pa gre za vprašanje, zakaj je bila pogodba sklenjena. Če se stranki sporazumeta o odplačni podjemni pogodbi, sodišče take pogodbe ne more preoblikovati v neko drugo (npr. shranjevalno) pogodbo samo zato, ker so prisotne nekatere od zanjo tipičnih značilnosti izpolnitvenega ravnanja. Ni narobe, če je sodišče druge stopnje v svoji sestavljanki (z)mešalo določbe dveh različnih tipskih pogodb, ker je v obeh našlo elemente, ki ustrezajo izpolnitvenemu stadiju konkretnega razmerja. Zašlo pa je v tistem trenutku, ko tako premešanih določb, drugače kot sodišče prve stopnje, ni več razlagalo v smislu (kavzalne) pogodbene avtonomije, ki je bila ena sama in enotna. Če sta se stranki dogovorili za odplačno podjemno pogodbo, katere del je bilo tudi nahajanje tožnikovega vozila pri tožencu, jima ni dopustno pripisati tistih pravnih posledic, ki pritičejo kakšni drugi pogodbi, in to ne glede na to, kako atipično je bilo nato izpolnjevanje konkretne podjemne pogodbe.
povrnitev nepremoženjske škode - prometna nesreča - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - osebne lastnosti in stanja oškodovanca - dopuščena revizija
Nižji sodišči pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti nista v zadostni meri upoštevali dejstva, da je tožnica v času škodnega dogodka imela trinajst let in da se ji je v posledici škodnega dogodka zaradi posttravmatske stresne motnje razvila anksiozno depresivna motnja. Konkretni dejanski stan je glede odmere odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti primerljiv z dejanskim stanom iz sodbe z opr. št. II Ips 616/2008.
povrnitev nepremoženjske škode - medicinska napaka (zdravniška napaka) - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazna ocena - mejni prag verjetnosti - trditveno in dokazno breme - ugotovitev dejanskega stanja - pravica do poštenega sojenja - dopuščena revizija
Drugostopenjsko sodišče v konkretnem primeru ni pravilno uporabilo pravila mejnega praga verjetnosti, saj je – kljub pravilnemu izhodišču, kaj to pravilo sploh pomeni – arbitrarno zanikalo dejstva, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je bil ta prag presežen.
S sodniško samovoljo sta lahko obremenjeni tako pravna ocena kot tudi dokazna ocena in posledično ugotovitev dejanskega stanja. Če je napaka v dokazni oceni v oko bijoča ter logično ali zdravorazumsko povsem nevzdržna, ni mogoče trditi, da je bilo stranki zagotovljeno pošteno sojenje.