dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorija jajčne lupine (egg shell rule)
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je smrt tožničinega očeta v pravno relevantni vzročni zvezi s prometno nezgodo, v kateri je utrpel le lažje telesne poškodbe in se je zgodila 15 mesecev pred smrtjo.
sosedsko pravo - okrnitev pogleda/razgleda - imisije - krajevno običajna meja imisij - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - odškodnina - praktična konkordanca - splošno koristna dejavnost - dopuščena revizija
Tožnika v tej pravdi zahtevata plačilo odškodnine za premoženjsko škodo. Ta naj bi jima nastala z okrnitvijo razgleda. Pred gradnjo blokov sta imela pogled na veduto Novega mesta, ki jo objema meander reke Krke. Sedaj tega razgleda več nimata, njuna nepremičnina pa je zaradi tega manj vredna.
Nižji sodišči sta odločitev utemeljili na pravni podlagi iz tretjega odstavka 133. člena OZ. Ta določa, da je v primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, mogoče zahtevati samo povrnitev škode, ki presega običajne meje.
V konkretnem primeru glede okrnitve razgleda pravni standard preseganja običajne meje ni bil materialnopravno pravilno zapolnjen že zato, ker sta nižji sodišči merilo preseganja običajnih mej vtkali v napačno materialnopravno pravilo.
Česar nižji sodišči nista storili, a bi morali, je uravnotežiti lastninski pravici pravdnih strank z metodo praktične konkordance. Šele če bi uporaba te metode dala odgovor, da je bilo v lastninsko pravico tožeče stranke (zaradi uresničevanja lastninske pravice tožene stranke) poseženo prekomerno (nesorazmerno), bi šlo za protipravnost posega, kar je – ker pač ne gre za položaj iz tretjega odstavka 133. člena OZ, osrednjega pomena.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. ZPP člen 243, 339, 339/2-8. URS člen 22.
povrnitev škode - medicinska napaka (zdravniška napaka) - porod - dokazovanje - dokaz z izvedencem - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravica do enakega varstva pravic
Sodišče mora dokaz z izvedencem izpeljati na način, ki ne pušča nobenega dvoma glede možnosti prizadetega, da izvedensko mnenje, o katerem dvomi, učinkovito preizkusi, tako z vidika popolnosti izvida kot tudi z vidika strokovne utemeljenosti mnenja.
Sodišče druge stopnje ima sicer prav, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe navedlo, da so bakterije, kadar organizem ne reagira na antibiotično terapijo, povzročitelji sepse ne glede na vsebino maternice. Vendar tožnica že ves čas opozarja, da za takšno ugotovitev ni podlage v izdelanem izvedenskem mnenju. Glede na v 17. točki povzeta pojasnila izvedenke na naroku, je namreč utemeljen ugovor tožnice, da iz njih ne izhaja jasna ocena, da bi zato, ker tožničin organizem ni odreagiral na antibiotično terapijo, bakterije v vsakem primeru same zase povzročile sepso, ne glede na to, ali je bila v maternici zaostala posteljica.
Tožnik bi, če bi hotel uspeti v obravnavanem postopku, moral izkazati, da je že v delovnem sporu za plačilo odpravnine zatrjeval, da je do razrešitve prišlo brez utemeljenega razloga, s čimer bi si zagotovil možnost za uspeh revizije v delovnem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00023459
ZPP člen 339, 339/2-14, 379, 379/1. OZ člen 149, 150. URS člen 25.
zavarovalna pogodba - povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - zakonita domneva - objektivna odškodninska odgovornost - prometna nesreča - obstoj škodnega dogodka - obstoj zavarovalnega primera - ugovor nenastale pravice - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - uporaba varnostnega pasu - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - dopuščena revizija
Obrazložitev sodbe pritožbenega sodišča je do te mere nezadostna, da je zaradi njene pomanjkljivosti (pomanjkanja ali odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih) onemogočen njen preizkus, zato je podana absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in je revizija utemeljena že iz tega razloga.
Ker je za odločitev v obravnavani zadevi bistveno (dejansko) vprašanje, ali je bila tožnica v prometni nesreči pripeta z varnostnim pasom, so trditve o tem, da ni bila, odločilne za ugotovitev obstoja odškodninske odgovornosti toženkinega zavarovanca. Dejstvo, da tožnica v prometni nesreči ni bila pripisana, ji gre v konkretnem primeru v korist, zato bi ga po presoji Vrhovnega sodišča morala v kontekstu zatrjevanja in dokazovanje samega (poteka) škodnega dogodka tudi zatrjevati. Toženka pa je na drugi strani s svojimi ugovori nenastale pravice in tudi izrecno navedbo, da pri konkretnem trku (kot ga je opisala tožnica) ni moglo priti do zatrjevanih poškodb, zadostila svojemu trditvenemu bremenu.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 6, 6/2, 131.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - skok z višine na reševalno blazino - dolžna skrbnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - pravno priznana oblika nepremoženjske škode - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
Revizija se dopusti glede vprašanja ai gre za nedopustno ravnanje pri izvedbi stopnišča, ki ne ustreza standardom normalne pohodne površine, če sporna stopnica bistveno odstopa od predhodnih, saj je višja za 8,5 cm oz. 58,62% oz. 5,5 cm ali 31,43% ob dejstvu, da gre za stopnišče v naklonu, kjer globinska predstava ni možna in gre za ritmično gibanje, stopnišče pa izvedeno v nasprotju z DIN standardom 180634, ki predstavlja tehnično smernico in priporočilo in se s tem posega v gradbene uzance.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00024535
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c/3. ZD člen 172, 172/1, 222.
dopuščena revizija - odgovornost države za delo sodišč - povrnitev premoženjske škode - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - obstoj oporoke - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - kopija oporoke - opustitev vložitve pravnega sredstva - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je med ravnanjem toženke in vtoževano škodo podana vzročna zveza.
ZGD-1 člen 263. ZFPPIPP člen 43, 43/1-2, 44, 44/1, 44/2.
odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - opustitev - huda malomarnost - lahka malomarnost - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 mora član organa nadzora delovati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Predpisana je torej skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati strokovna pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Ugotovitev opustitve takšne skrbnosti pri delovanju, ki ima znake kršitve iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, pomeni kršitveno ravnanje, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjeno z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže težje oblike krivde. Huda malomarnost pa je podana takrat, ko je iz okoliščin primera mogoče sklepati, da bi toženec na dolžno ravnanje moral sklepati že z nižjo stopnjo skrbnosti, ne torej strokovnjaka ampak povprečnega človeka, ki bi mu bil zaupan nadzor nad takšnim gospodarskim subjektom. Da bi sodišče smelo ugotavljati višjo stopnjo krivde, pa bi tožeča stranka morala (pravočasno) ponuditi ustrezno trditveno podlago in predlagati dokaze.
Odločitev nižjih sodišč, da tožnikov odvetnik ni storil strokovne napake, je materialnopravno pravilna. Revizija se zavzema za nedopustno retroaktivno uporabo Načelnega pravnega mnenja z dne 6. 4. 2012. Za konkretno presojo je ključno, da je bila v obravnavani zadevi ob izteku roka iz 22. člena ZKZ prevladujoča sodna praksa, po kateri je moral A. A. kot predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku.
ZPP člen 180, 180/1, 339. OZ člen 174, 174/1, 179, 182.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - potrebni stroški v zvezi z zdravljenjem - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - potni stroški - posredni oškodovanci - res iudicata - sodba na podlagi pripoznave - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
odgovornost delodajalca (države) - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - policist - intervencija - zasledovanje osumljenca - povrnitev škode - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v opisanih okoliščinah (zaradi hitrega, eksplozivnega teka v popolni temi, pri čemer zaradi zasledovanja storilca kaznivega dejanja pozornosti ni mogel usmeriti v podlago) delo tožnika-policista nevarno.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 370, 371. OZ člen 131.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - pojem nevarne stvari - padec med hojo - padec na klančini - objekt v javni rabi - kršitev predpisov - opustitev delodajalca - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga - standard obrazloženosti odločbe revizijskega sodišča - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - vmesna sodba
Hoja po stopnicah (ali klančinah) pomeni vsakodnevno aktivnost, zato ne pomeni nevarne dejavnosti, same stopnice ali klančine pa tudi ne nevarne stvari.
Ugovor tožbenemu zahtevku po temelju sicer vključuje ugovor delne sokrivde, vendar pa mora takšen ugovor v skladu z razpravnim načelom (7. člen ZPP) nujno temeljiti na ustreznih trditvah. Trditveno breme obsega odločilna (konstitutivna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00022806
ZPP člen 3, 7, 8, 195, 212, 309a, 364. OZ člen 2, 3, 147. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 39, 39/1, 55, 58. ZDR-1 člen 4, 5.
povrnitev nepremoženjske škode - zavarovalnina - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom - varstvo in zdravje pri delu - oškodovanec - samozaposlena oseba - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - prispevek oškodovanca - plačilo odškodnine pred pravdo - delno plačilo zavarovalne vsote - priznanje odškodninske odgovornosti - pripoznava tožbenega zahtevka - navadno sosporništvo - načelo avtonomije volje - načelo dispozitivnosti - razpravno načelo - dokazna ocena - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - pravica do izjave v postopku
Vsaki stranki pripada avtonomija volje, ki se v pravdnem postopku izraža v načelu dispozitivnosti (3. člen ZPP) ter razpravnem načelu (7. in 212. člen ZPP). Procesne posledice v pravdi tako lahko povzroči zgolj razpolaganje z zahtevkom (kot na primer priznanje temelja obveznosti), ki se izjavi ali zgodi v sami pravdi. Interesi stranke pred pravdo in v pravdi se namreč lahko bistveno razlikujejo. Zavarovalnica tako na primer pred pravdo zavarovalnino (delno) prizna zgolj zato, da se izogne pravdi, stroškom povezanim z njo ali iz drugih razlogov. Ta okoliščina, ki je del predpravdnih pogajanj med strankama (309.a člen ZPP), pa v ničemer ne sme poslabšati njenega izhodišča v pravdi za primer, če se upravičenec s priznano višino ne strinja in razliko uveljavlja v pravdi. V tem primeru lahko zavarovalnica izkoristi vse možne ugovore, tudi tiste, ki se nanašajo na temelj obveznosti, kot je to storila tudi v obravnavanem primeru. To narekuje spoštovanje avtonomije volje stranke v materialnem civilnem pravu pred pravdo (2. in 3. člen OZ) in v procesnem pravu po začetku pravde (3. člen ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00023454
URS člen 26.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - kvalificirana stopnja napačnosti - trditveno in dokazno breme - kvalificirana protipravnost - pravno stališče sodnika
Odškodninskega tožbenega zahtevka proti državi torej ni mogoče utemeljiti z golim zatrjevanjem, da je sodišče v določeni zadevi razsodilo napačno. Nepravilno odločanje sodišč namreč samo po sebi še ni protipravno v tem smislu, da bi utemeljilo odškodninsko odgovornost tožene stranke. Sodišče ob odločanju o zahtevku za plačilo odškodnine zaradi domnevno nestrokovnega ravnanja sodnika, ne preizkuša ponovno pravilnosti razlogov v zatrjevano protipravni sodni odločbi. Pomembno je le, ali je odločitev izvršilnega sodišča obremenjena s tako hudo kršitvijo, da lahko govorimo že o kvalificirani stopnji napačnosti.
Tožnik od toženca zahteva povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem, za katerega je bil toženec tudi spoznan za krivega na podlagi pravnomočne sodbe.