Nosilno stališče revizije, da bi se v tem odškodninskem sporu lahko dokazovalo, da se je sporni historični dogodek odvil drugače kot je to opisano v pravnomočni oprostilni sodbi, je v nasprotju z oškodovančevo domnevo nedolžnosti. Toženkini ugovori in predlagani dokazi so bili zaradi učinkovanja domneve nedolžnosti oziroma vezanosti pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko oprostilno sodbo pravno nepomembni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00028619
ZOZP člen 18. ZPIZ-2 člen 190a, 193/2. ZPP člen 367A, 367a/1.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - družinska pokojnina - izvensodna poravnava - trditveno breme - prekluzija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (18. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu), ko je odločilo, da je tožeča stranka kot zavod pokojninskega in invalidskega zavarovanja upravičena terjati od tožene stranke celotne izpadle kapitalizirane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za obdobje od škodnega dogodka do dne, ko bi pokojni izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine,
2. Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo pri presoji pomena izvensodnih poravnav in vpliva plačil odškodnine v skupnem znesku 19.331,60 EUR, izvedenih na podlagi teh poravnav, na višino prisojene terjatve,
3. Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbe pravdnega postopka, ko je zaključilo, da je prepozna trditev, da iz izvensodnih poravnav izhaja, da je poravnana celotna škoda do konca leta 2012.
Čeprav je zavarovanec druge toženke navzven nastopal kot koncesionar, je druga toženka tožnici, na katero se je ta pred pravdo obrnila z odškodninskim zahtevkom, odgovorila, da Pogodba za vzdrževanje ulic, pločnikov in trgov v A., sklenjena med Javnimi službami A., d. o. o., in Komunalnim podjetjem A., d. d., izvajalca (zavarovanca druge toženke) ne zavezuje k vzdrževanju spornega stopnišča. Zato ni pretirano in nesorazmerno od tožnice zahtevati, da se v takem položaju s pisnim odškodninskim zahtevkom obrne na koncesionarja.
Ko podjemnik sprejme stvar v popravilo, je sestavni del podjemne pogodbe tudi hramba stvari. Ta nima svoje samostojne kavze ne pravne podlage, zato jo je treba presojati kot sestavni del podjema. Pri tem pa je podjemniku dopustno pripisati posledice le tistih shranjevalnih rizikov, ki jih je s konkretnim podjemom v resnici (sam) prevzel, ne pa vsega naključnega, kar je kljub obstoju podjema ostalo pri sopogodbeniku zunaj njegove oblastvene sfere.
Vsaka obveznost temelji na pravnem naslovu, ki izvira iz kavze, pri tej pa gre za vprašanje, zakaj je bila pogodba sklenjena. Če se stranki sporazumeta o odplačni podjemni pogodbi, sodišče take pogodbe ne more preoblikovati v neko drugo (npr. shranjevalno) pogodbo samo zato, ker so prisotne nekatere od zanjo tipičnih značilnosti izpolnitvenega ravnanja. Ni narobe, če je sodišče druge stopnje v svoji sestavljanki (z)mešalo določbe dveh različnih tipskih pogodb, ker je v obeh našlo elemente, ki ustrezajo izpolnitvenemu stadiju konkretnega razmerja. Zašlo pa je v tistem trenutku, ko tako premešanih določb, drugače kot sodišče prve stopnje, ni več razlagalo v smislu (kavzalne) pogodbene avtonomije, ki je bila ena sama in enotna. Če sta se stranki dogovorili za odplačno podjemno pogodbo, katere del je bilo tudi nahajanje tožnikovega vozila pri tožencu, jima ni dopustno pripisati tistih pravnih posledic, ki pritičejo kakšni drugi pogodbi, in to ne glede na to, kako atipično je bilo nato izpolnjevanje konkretne podjemne pogodbe.
povrnitev nepremoženjske škode - medicinska napaka (zdravniška napaka) - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazna ocena - mejni prag verjetnosti - trditveno in dokazno breme - ugotovitev dejanskega stanja - pravica do poštenega sojenja - dopuščena revizija
Drugostopenjsko sodišče v konkretnem primeru ni pravilno uporabilo pravila mejnega praga verjetnosti, saj je – kljub pravilnemu izhodišču, kaj to pravilo sploh pomeni – arbitrarno zanikalo dejstva, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je bil ta prag presežen.
S sodniško samovoljo sta lahko obremenjeni tako pravna ocena kot tudi dokazna ocena in posledično ugotovitev dejanskega stanja. Če je napaka v dokazni oceni v oko bijoča ter logično ali zdravorazumsko povsem nevzdržna, ni mogoče trditi, da je bilo stranki zagotovljeno pošteno sojenje.
povrnitev nepremoženjske škode - prometna nesreča - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - osebne lastnosti in stanja oškodovanca - dopuščena revizija
Nižji sodišči pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti nista v zadostni meri upoštevali dejstva, da je tožnica v času škodnega dogodka imela trinajst let in da se ji je v posledici škodnega dogodka zaradi posttravmatske stresne motnje razvila anksiozno depresivna motnja. Konkretni dejanski stan je glede odmere odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti primerljiv z dejanskim stanom iz sodbe z opr. št. II Ips 616/2008.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00028572
ZZVZZ člen 87, 87/2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - odgovornost delodajalca - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - preventivni zdravniški pregled - neopravljen zdravstveni pregled - sposobnost delavca za opravljanje dela - odsotnost z dela zaradi bolezni - nadomestilo plače
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v okoliščinah konkretnega primera neoprava zdravniškega pregleda delavca pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi predstavlja pravno podlago za nastanek odškodninske odgovornosti delodajalca v razmerju do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v skladu z določilom drugega odstavka 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).
odstop terjatve (cesija) - prevzemnikove pravice - odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - objektivni zastaralni rok
Za ugotovitev, ali je neka terjatev zastarala zaradi poteka objektivnega zastaralnega roka, niso pomembne nobene subjektivne okoliščine (na primer ali oškodovanec ve, da mu je v nekem trenutku nastala škoda in kdo mu jo je povzročil). Za ugotovitev, ali je ta rok potekel, je treba ugotoviti, kdaj je nastala škoda in (v našem primeru) kdaj je bila vložena tožba.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - škoda, ki jo povzroči divjad na nelovnih površinah - trk motornega vozila z divjadjo - objektivna odgovornost države - subsidiarna odgovornost - krivdna odgovornost - odgovornost lovske družine - jezikovna razlaga zakona - logična razlaga zakona - dopuščena revizija - razlaga zakonske določbe - odgovornost upravljalca lovišča
Odgovornost države po četrtem odstavku 54. člena ZDLov-1 je subsidiarna (odgovarja le v primeru, če škoda ni nastala po krivdi upravljavca lovišča) in objektivna (ne glede na krivdo). Gre za objektivno odgovornost, ki je posebej predpisana (tretji odstavek 131. člena OZ) in jo je treba razlagati in upoštevati zgolj v mejah, v katerih je predpisana.
Zakonsko besedilo četrtega odstavka 54. člena ZDLov-1, da Republika Slovenija objektivno in subsidiarno odgovarja za škodo, ki je nastala na nelovnih površinah iz 10. člena od divjadi ali zaradi lova, je treba razlagati restriktivno tako, da odgovarja samo za premoženjsko škodo, ki jo utrpi nelovna površina.
V sedmem odstavku 54. člena ZDLov-1 zakonodajalec ni predpisal objektivne odgovornosti Republike Slovenije za kakršnokoli škodo, ki iz izvira iz trka divjadi in premikajočega se vozila. Zato širitev take odgovornosti nanjo ni dopustna, upoštevajoč izhodiščno načelo, da Republika Slovenija ni odgovorna za škodo, ki jo povzroči divjad, razen v primerih, določenih z ZDLov-1 (prvi odstavek 54. člena ZDLov-1).
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - odgovornost organizatorja - pojem nevarne dejavnosti - padalstvo - skok s padalom v tandemu - krivdna odgovornost - dopuščena revizija
Četudi tožnica glede na naravo dejavnosti (skok s padalom v tandemu) ni aktivno sodelovala pri njenem izvajanju, je bistvena okoliščina, da se je za dejavnost odločila prostovoljno, očitno prav zaradi vznemirjanja, ki ga riziki, povezani s tem, prinašajo. Zgolj dejstvo, da je šlo za plačano storitev v okviru organizirane dejavnosti, ki jo zavarovanka toženke nudi na trgu, ne spreminja narave odškodninske odgovornosti v odgovornost ne glede na krivdo. Vpliva lahko le na presojo kršitve pogodbenega razmerja (in posledično nastanka pogodbenega odškodninskega razmerja) med tožnico in zavarovanko toženke.
Neutemeljen je revizijski očitek o kršitvi metodološkega napotka pri dokazni presoji (8. člena ZPP), češ da naj bi sodišči odločili izključno na podlagi izvedenskega mnenja. Prav pritožbeno sodišče je namreč izrecno presojalo zatrjevana nasprotja med izvedenskim mnenjem in medicinsko dokumentacijo (torej listinami v spisu) z vpogledom v te listine in nasprotij ni našlo. Tožnici pa je tudi pravilno pojasnilo, da njena lastna izpovedba glede določenih dejstev ne more imeti take teže, kot jo ima izvedensko mnenje, saj tožnica nima strokovnega znanja, da bi sama lahko vedela, kaj je dejanski vzrok določenih poškodb (predvsem diskus hernije).
Prisojena odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter za zmanjšanje življenjskih aktivnosti je po presoji revizijskega sodišča ustrezna.
ZPP člen 70, 70-6, 128, 128/5, 377, 384, 384/1, 384/4.
revizija - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - omejen obseg izpodbijanja v revizijskem postopku - bistvene kršitve postopka - izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije - odškodninska odgovornost države
Pošiljanje obvestil o uvedbi stečajnega postopka nad domačo pravno osebo znanemu tujemu upniku je samostojno opravilo stečajnega upravitelja in sodišče nadzorne funkcije ni dolžno opravljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00027518
ZPP člen 215, 350, 350/2, 378.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - okužba z bakterijo - meje pritožbenega preizkusa - preskakovanje pravnih sredstev
Pritožbeno sodišče je odločalo o pritožbi (vloženi po drugem pooblaščencu), ki je bila vsebinsko prazna, pavšalna. Njeno bistvo je v pavšalni trditvi, da je do okužbe prišlo (kar sploh ni bilo nikoli sporno), to pa ne more biti medicinski zaplet, „pač pa gre zagotovo za zdravniško napako oz. za slabo higieno zdravniškega osebja oz. za opustitev dolžnega skrbnega ravnanja.“
Tako zasnovan (bolje rečeno navržen) pritožbeni napad ni omogočal in še manj terjal vsebinskega odgovora pritožbenega sodišča.
URS člen 26. ZOR člen 277. ZOMZO člen 1. ZPOMZO člen 3. OZ člen 376.
odgovornost delodajalca (države) - odgovornost države - povrnitev premoženjske škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - obrestna mera zamudnih obresti - prenehanje teka obresti - prepoved ne ultra alterum tantum - delovni spor - zamudne obresti
Sodišče 2. stopnje je izhajalo iz napačne materialnopravne premise, da naj bi bil tožnik za škodo, ki naj bi mu začela nastajati od 1. 1. 2002 dalje, poplačan z zamudnimi obrestmi, ki so se natekle do tega trenutka, ker da za več kot šestkrat presegajo glavnico. Po mnenju pritožbenega sodišča to pomeni, da je zaradi teh obresti dobil škodo zaradi predolgega sojenja v celoti povrnjeno, čeprav je: 1) razlog, zaradi katerega je sodišče štelo, da je tožnik odškodninsko poplačan, nastal, še preden naj bi škoda sploh začela nastajati, in 2), čeprav je škoda, katere povrnitev zahteva, ravno v tem, ker je (zaradi prepočasnega dela sodišč) omenjeni visok znesek obresti dobil izplačan šele v letu 2012. Taka utemeljitev se logično ne izide.
Po presoji revizijskega sodišča je pojavnost v manj kot 1 % dovolj nizka, da je mogoče domnevati, da pri razumnem pacientu ne bi vplivala na njegovo privolitev v poseg, ki je bil v konkretnem primeru ocenjen kot zelo potreben (četudi ne nujen). V konkretnem primeru tudi ni podan položaj, ko bi uresničeno redko tveganje pacientkino življenje in zdravje ogrožalo bolj, kot nevarnost, ki je grozila v primeru neizvedenega posega, to pa je izguba vida na njenem edinem še uporabnem očesu, pri čemer je bilo v postopku ugotovljeno, da je bila tožnica za svoj vid izredno zaskrbljena, sodišči nižjih stopenj pa ji tudi nista verjeli, da bi poseg v primeru opozorila na tveganje nevralgije odklonila. Splet navedenih okoliščin zato utemeljuje sklep, da je bila v konkretnem primeru pojasnilna dolžnost ustrezno opravljena, čeprav na dejansko uresničeno tveganje tožnica ni bila opozorjena.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - združitev pravd v skupno obravnavanje - pospešitev postopka - nižji stroški pravdnega postopka
Odločitev je odvisna od presoje, ali bi bilo glede na določbo 300. člena ZPP z združitvijo mogoče doseči pospešitev postopka ali znižanje stroškov postopka. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je zahtevani pogoj izpolnjen. V obeh pravdnih zadevah, ki temeljita na istem škodnem dogodku toženka ugovarja, da do škodnega dogodka ni prišlo na način, kot trdita tožeči stranki. V obeh pravdnih zadevah je bil tudi podan predlog za zavarovanje dokaza s postavitvijo izvedenca avtomobilske stroke. Glede na ugovor toženke bo treba v obeh pravdah z izvajanjem dokazov (vsaj delno) ugotavljati isto dejansko stanje. Prav tako ne gre prezreti, da je predlog za prenos v svojih vlogah predlagala tudi toženka, tožnica pa se je s prenosom strinjala, pod pogojem, da bo tam postopek tekel hitreje.
- ali je materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, da v okoliščinah konkretnega primera ni podana pravno relevantna vzročna zveza med škodnim dejanjem in njegovimi posledicami,
- ali je pritožbeno sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, s tem ko se je ukvarjalo z vprašanjem pravno relevantne vzročnosti, v zvezi s čimer tožena stranka ni podala prav nobenih navedb v postopku na prvi stopnji.