URS člen 22, 23. ZVPSBNO člen 4, 16, 21, 21/1, 21/2. ZPP člen 5, 8, 214, 254, 254/2, 254/3, 286, 378. OZ člen 168. ZRPPN člen 9.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča - nepravdni postopek - trajanje sodnega postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - povrnitev premoženjske škode - odškodnina za zmanjšano vrednost nepremičnine - cenitev vrednosti nepremičnine - postavitev izvedenca - izvedensko mnenje - metoda tržne vrednosti - metoda primerljivih prodaj - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - postavitev novega izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pravica do izjave - prosta dokazna ocena - razpravno načelo
Izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka se lahko upošteva kot dokaz v pravdi, vendar le pod pogojem, da je med strankama postopka o tem doseženo soglasje oziroma če z uporabo dokaza iz drugega postopka ni bila kršena pravica stranke do izjavljanja.
Dejstvo, da izvedensko mnenje ne potrjuje vseh trditev tožnice, ni razlog, ki bi upravičeval izvedbo novega dokaza, saj nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenca ne zadošča.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišč - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - obstoj oporoke - sodna hramba - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - kopija oporoke - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - opustitev vložitve pravnega sredstva - pretrganje vzročne zveze - dopuščena revizija
Namen sodne hrambe oporoke je v večji pravni varnosti – oporočitelj oporoko zaupa sodišču z namenom, da bi jo varovalo pred uničenjem, izgubo in zlorabo - ter olajšanju dokazovanja. Tožnik je utemeljeno zaupal sodišču in pričakoval, da bo ravnanje sodišča v zvezi s sodno hrambo oporoke kot pomembnim pravnim poslom za primer smrti še posebej skrbno. Zato se je utemeljeno zanesel na ugotovitev sodnice, da oporoke pokojnice ni v sodni hrambi in v zmotnem prepričanju o resničnosti te izjave pristal na sklenitev dednega dogovora in zakonito dedovanje.
Sklenitev dednega dogovora ne pomeni, da je privolil v kršitev in se odpovedal uveljavljanju škode, ki mu je nastala s protipravnim ravnanjem sodišča
Tožnica nima pravnega interesa za revizijo zoper izpodbijano odločbo v delu, ki je zanjo ugodna, v obsegu, kjer pa odločitev ni postala pravnomočna, pa revizija zoper njo ni dovoljena. Tudi ni dovoljena revizije zoper dopolnilno sodbo in sklep sodišča druge stopnje, saj se z njo izpodbijajo samo zakonske zamudne obresti kot postranska terjatev in stroški postopka.
Kolikor je tožnica v predlogu za izdajo dopolnilne sodbe navajala, da sodišče druge stopnje ni odločilo o pritožbi zoper druge dele prvostopenjske sodbe, je bil njen predlog zavrnjen s pojasnilom, da je bilo o vsem odločeno, pri čemer pa je razvidno, da gre za razveljavitveni del odločitve, torej ne gre za pravnomočno odločitev, zoper katero bi bila dovoljena revizija (niti v povezavi z dopolnilno sodbo in sklepom).
povrnitev nepremoženjske škode - varstvo osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - praktična konkordanca - svoboda izražanja - pravica do komunikacijske zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva - domneva nedolžnosti - čast in dobro ime - objava prisluhov iz predkazenskega postopka - relativno javna osebnost - javni interes - novinarstvo - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Kadar pride do tehtanja pravice do svobode izražanja s pravico do zasebnosti iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice izhajajo naslednja merila za presojo: a) ali gre za prispevek k razpravi splošnega interesa, b) ali gre za javno osebnost oz. kakšna je njena funkcija, c) njeno predhodno ravnanje, d) način pridobivanja informacij in njihova resničnost, e) vsebina, oblika in posledice objave ter f) resnost izrečenih sankcij (kadar so novinarje zaradi objave doletele kakšne sankcije).
Novinarji toženca niso sami prisluškovali tožniku, temveč so prisluhe (ki so bi bili pridobljeni zakonito) dobili iz anonimnega vira. Pred objavo so iz pridobljenih informacij izločili vso komunikacijo, ki je zadevala zasebno in intimno življenje tožnika, in vse informacije, ki so se nanašale na kazenski postopek. Ugotovitve kažejo, da so novinarji k poročanju pristopili odgovorno ter objavili le tiste vsebine, ki so bile pomembne z vidika razprave v javnem interesu. V postopku nikoli ni bila sporna avtentičnost ali resničnost objavljene vsebine prisluhov. V posameznih člankih so novinarji celo izrecno opredelili, zakaj in v čem je podan interes javnosti, da se z objavljenimi vsebinami seznanijo. S tem so sledili standardom novinarske etike.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - odškodninski spor - poškodba smučarja - odgovornost upravljavca smučišča
Svoje odločitve, zakaj dodatnih dejstev ne more ugotoviti in še spornih vprašanj presoditi samo na pritožbeni obravnavi, sodišče druge stopnje ni obrazložilo. Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da zahteva po obrazložitvi ni pretirana, pravzaprav je celo nujna zaradi presoje, ali vrednotenje v luči pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pritožbenemu sodišču narekuje, da ravna v skladu z izhodiščnim pravilom (dokončno odločitvijo) ali pa v skladu z izjemnim pravilom (razveljavitvijo).
ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00031692
ZOZP člen 18, 18/1. OZ člen 335, 336, 336/1, 346, 352.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zastaranje odškodninske terjatve - preostanek zavarovalne vsote - podrejeni vrstni red terjatve - kdaj začne zastaranje teči - dopuščena revizija
Na tek zastaranja pravilo o podrejenem vrstnem redu terjatve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz prvega odstavka 18. člena ZOZP nima nobenega vpliva, ker ta ne določa predpostavk za zastaranje, saj so te določene v OZ. Pravilo o podrejenem vrstnem redu terjatve tožeče stranke v primerjavi z neposrednimi oškodovanci je (ob ustreznem ugovoru tožene stranke) relevantno le v zvezi s tem, v kolikšni meri bo zahtevku tožeče stranke ugodeno, pri čemer je preostanek zavarovalne vsote predhodno vprašanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00031108
URS člen 26. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - odgovornost države za delo stečajnega sodnika - protipravnost ravnanja sodnika - začetek stečajnega postopka - ravnanje s profesionalno skrbnostjo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja, da ni podana protipravnost ravnanja stečajnega sodišča v smislu 26. člena URS.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabilo določbe o zastaranju odškodninske terjatve.
ZDR člen 184. ZPIZ-1 člen 63, 63/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153/2, 153/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - vojska - skok s padalom - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - prispevek oškodovanca
Poškodba tožnice pri skoku s padalom je posledica nesreče pri delu. Tožena stranka je izdala dva ukaza, v katerih je med pripadniki padalske reprezentance SV navedena tudi tožnica. V ukazih je bilo predvideno tudi sodelovanje pripadnikov na civilnem tekmovanju v A. (kjer je prišlo do poškodbe tožnice). V ukazih so bile tožnici določene konkretne naloge, ki jih je morala v zvezi s pripravami in tekmovanji izvesti. Ukaza sta bila podlaga za priprave tekmovanja, udeležba na tekmovanju se je štela v redni delovni čas. Ure udeležbe na tekmovanju ob delovnikih so bile plačane, v dela prostih dnevih so se tekmovalcem kompenzirale. Čas na pripravah in tekmovanjih se je štel kot čas prisotnosti na delu. Tožena stranka je za tožnico sestavila prijavo poškodbe pri delu, tožnici je bil zaradi poškodbe pri delu odobren dalj časa trajajoč bolniški stalež, zaradi poškodbe pri delu pa je bila tožnica tudi invalidsko upokojena.
Tožena stranka je uveljavila prakso, da je bilo v končni fazi tekmovalcu prepuščena odločitev, ali se bo udeležil posameznega tekmovanja oziroma ali bo opravil posamezni skok. Odločitev tekmovalca, da bo opravil skok s padalom v skladu z načrtovanim planom aktivnosti padalske reprezentance SV, pa ne pomeni, da te aktivnosti ni izvedel v skladu s svojimi delovnimi obveznostmi, ki jih je od njega pričakovala in jih predvidevala tožena stranka.
Ker je do tožničine poškodbe prišlo pri izvajanju padalske dejavnosti, ki je nevarna dejavnost, je podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki je nastala tožnici.
Tožnica je pri spornem skoku ravnala z zahtevano skrbnostjo, tudi pri padcu na tla pa je uporabila vse znane tehnike, s pomočjo katerih je poskušala omiliti posledice padca. Zato je pravilna ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, da tožnica k nastanku škode ni prispevala.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je lokalna skupnost (občina), ki je s pogodbo urejanje in vzdrževanje javne površine prenesla na izvajalca gospodarske javne službe, prosta vseh obveznosti nasproti oškodovancu, ki izvirajo iz pomanjkljivega izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe (urejanja in čiščenja javnih površin).
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do zasebnosti - varstvo osebnih podatkov - relativna javna oseba - pravica do pozabe
Revizija se dopusti glede vprašanja ali posameznik po preteku dogodka, zaradi katerega je bil relativna javna oseba, izgubi lastnosti javne osebe in je upravičen do anonimnosti in varovanja tajnosti osebnih podatkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00029930
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odškodninska odgovornost šole - protipravno ravnanje - vzročna zveza - nasilje v družini - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00030611
OZ člen 179. URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10.
okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - relativno javna oseba - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - javni interes - rumeni tisk - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objava fotografij - sodna praksa Ustavnega sodišča - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - dopuščena revizija
Judikatura ESČP distinkcije med rumenim in resnim tiskom ne pozna in ne ustvarja posebnih kriterijev za različne vrste nacionalnih medijev. Pri iskanju ravnotežja med nasprotujočimi si pravicami oziroma pri presoji dopustnosti posega v 10. člen EKČP je izhodišče presoje (najpomembnejši kriterij), ali je objava prispevala k razpravi v zadevi, ki je v interesu javnosti, kar se razlaga široko. Treba pa je razlikovati med pristnim javnim interesom in zvedavostjo javnosti. Želja bralcev po senzacionalizmu in njihova radovednost glede informacij o zasebnem življenju drugih ne pomenita legitimnega javnega interesa, ki bi upravičil neutemeljen poseg v zasebnost. Poleg javnega interesa je treba pri tehtanju (med drugim) upoštevati tudi poznanost prizadete osebe (pomembno je tudi njeno predhodno ravnanje in dejstvo, da je bila informacija (podoba) objavljena tudi drugje), način pridobitve informacij (ali se je presojala njihova resničnost) in način objave ter vpliv publikacije (število bralcev). Tudi kadar gre za rumeni tisk je torej treba tehtati pravici iz 8. in 10. člena EKČP - pravici do zasebnosti (ali varstvu ugleda) ni mogoče samodejno zagotoviti prednosti. V okviru svobode izražanja so nenazadnje varovani tudi prispevki, ki so namenjeni le zabavi in zadovoljevanju radovednosti. Vendar v teh primerih svoboda izražanja uživa nižjo stopnjo zaščite in jo je treba razlagati ožje.
OZ člen 165, 186, 186/3, 396. ZVPSBNO člen 4, 1, 21, 21/1, 21/2. URS člen 26. ZFPPIPP člen 60, 301, 301/7, 310, 311. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost države za delo sodišč - stečaj dolžnika - insolventnost dolžnika - plačilna nezmožnost - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - prijava terjatve v stečajnem postopku - trditveno in dokazno breme
Upoštevaje dejansko podlago spora bi tako glede na trditve tožnika in izkazano protipravno ravnanje toženke šele ugotovitev obstoja terjatve med tožnikom in stečajnim dolžnikom lahko vzpostavila odškodninsko odgovornost države kot sekundarno (in ne subsidiarno) varstvo njegovih pravic. Sama insolventnost dolžnika je namreč pri odločanju o zahtevku tožnika v razmerju do države relevantna le glede (obsega) nemožnosti izterjave nesporne, to je med upnikom in dolžnikom ugotovljene terjatve, kar povedano drugače pomeni: na tožniku je breme dokazovanja obstoja (in višine) terjatve med njim in stečajnim dolžnikom ter posledično škode, ki mu je nastala zaradi ravnanj toženke, ker te terjatve ni dobil poplačane od svojega dolžnika.
OZ člen 179. ZPIZ-1 člen 143. ZPIZ-2 člen 403, 429.
odmera nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vštevanje invalidnine
Invalidnina se ne odšteva od odškodnine, ampak se kot ena od okoliščin primera iz 179. člena OZ upošteva pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Pri tem je treba izhajati tudi iz tega, da denarna odškodnina za negmotno škodo ni čista denarna terjatev, temveč predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznane oblike negmotne škode. Upoštevanje invalidnine oziroma koristi, ki jo je oziroma jo bo oškodovanec imel od prejemanja invalidnine, je torej le ena od okoliščin pri ugotavljanju pravične denarne odškodnine, saj ta v določeni meri (večji ali manjši) tudi kompenzira prizadetost oškodovanca. Zato ni pomembno le, kakšna in kako obsežna je ta prizadetost (torej narava in stopnja prizadetosti), temveč je lahko pomemben tudi razlog za priznanje invalidnine (torej ali je ta priznana za isto vrsto telesne okvare kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
povrnitev premoženjske škode - samostojni podjetnik posameznik (s.p.) - bolniški stalež - izgubljeni zaslužek - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - dopuščena revizija
To, da oškodovanec ve, koliko zaslužka je "izgubil" v posameznem mesecu (ali poslovnem letu), še ne pomeni, da ve (lahko oceni), kakšen bo celoten izgubljeni zaslužek, ki ga bo utrpel zaradi škodnega dogodka. Dokler zdravljenje ni zaključeno (in zdravstveno stanje ni stabilizirano) namreč ne more vedeti, koliko časa bo škoda še nastajala (do kdaj bo trajal bolniški staž) in kakšna bo (npr. ali (kdaj) se bo v prihodnjih mesecih/poslovnih letih vrnil na delo, ali bo (začasno) delal le krajši delovni čas).
Uporaba pravila, ki od oškodovanca zahteva, da tožbo vloži v treh letih od prvega prikrajšanja, bi v okoliščinah konkretnega primera ne bila skladna z ustavnopravnimi izhodišči instituta zastaranja. Tedaj namreč še ni bilo jasno, kolikšna škoda bo sploh nastala. Celo nasprotno, tožbo bi moral vložiti, četudi bi bilo jasno da se bo škoda med postopkom povečevala (nejasno bi bilo le koliko časa in v kakšnem obsegu). To pa ni skladno s subjektivno naravo zastaralnega roka.