predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost osnovne šole - zavrnitev predloga
Tožnik je od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je tožena zavarovalnica, s katero je imela osnovna šola sklenjeno pogodbo o zavarovanju odgovornosti, dolžna plačati odškodnino za škodo, ki mu je nastala v šoli v naravi.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da zavarovanka toženke ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala, ko mu je med odmorom v šoli v naravi v oko priletela gumijasta žoga. Presodilo je, da žoganje z žogico ni nevarna dejavnost in ni podana objektivna odškodninska odgovornost, da pa so tudi učitelji med odmorom ravnali s potrebno skrbnostjo.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je odločilo, da pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
Kadar je zaradi nevarne dejavnosti podana objektivna odgovornost, gre pri oprostilnih razlogih za izjeme, zato se nepričakovanost dejanja oškodovanca presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti. Če bi prevladalo ohlapnejše ali subjektivno gledišče, bi bila namreč zaveza objektivno odgovorne osebe olajšana preko razumnih meja, kar bi bilo v nasprotju z namenom, zaradi katerega je zakonodajalec za imetnike nevarnih stvari določil objektivno odgovornost. Zato v sfero rizika objektivno odgovornega obratovalca spadajo tudi tista neprevidna in nepremišljena ravnanja oškodovanca, ki bi jih delodajalec moral pričakovati in bi jih lahko preprečil.
Pogoji za popolno oprostitev odgovornosti delodajalca tako niso izpolnjeni. Glede na ugotovljeno stopnjo neskrbnosti tožnika pa je utemeljen revizijski ugovor, da so podani pogoji za delno oprostitev objektivne odgovornosti. V tem primeru pa mora sodišče na podlagi meril iz drugega odstavka 171. člena OZ oceniti, za koliko se oškodovancu zaradi njegovega soprispevka k nastanku škode zniža odškodnina.
Pri presoji, za kolikšen delež naj se zaradi ravnanja oškodovanca zmanjša prisojena odškodnina, je treba upoštevati, (1) kolikšnega pomena je bila za nastanek določene škode sama nevarnost, ki izvira iz dejavnosti, (2) ali je k nastanku škode prispevalo tudi morebitno neskrbno ravnanje delodajalca in (3) koliko je na nastanek škode vplivalo neskrbno ravnanje samega oškodovanca. Pri slednjem je treba upoštevati tudi težo oškodovančevega ravnanja.
Glavni vzrok za nastanek škodnega dogodka je bil v velikem tveganju za nastanek nesreč, ki je neločljivo povezano z delom gozdarja sekača. Dodatno tveganje je zagotovo povzročil tožnik, ki pri delu ni upošteval enega najpomembnejših varnostnih predpisov. Zaradi neizkušenosti in zato, ker je videl, da tudi izkušenejši delavci ravnajo enako, pa je to delno posledica neskrbnega ravnanja delodajalca. Čeprav je bilo ugotovljeno, da je ta sankcioniral nepravilno podiranje dreves, je obenem s premajhnim nadzorom tiho pristajal na nepravilno in zato hitrejše delo. Poleg že navedenih okoliščin je namreč pomembna tudi ugotovitev sodišča, da so bile norme in čas nastavljene tako, da je bila hkratna prisotnost sekača in traktorista otežena, tožniku in traktoristu pa je bilo izrecno rečeno, da se mudi, ker bodo drevesa v vegetaciji in je treba posekati pomlajence.6 Vse navedene okoliščine je Vrhovno sodišče upoštevalo in na podlagi drugega odstavka 171. člena OZ v povezavi z drugim odstavkom 153. člena OZ odločilo, da je treba tožniku zaradi njegovega neskrbnega ravnanja prisoditi za 10% nižjo odškodnino.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00054136
URS člen 19, 30. ZKP člen 542, 542/1, 542/1-1, 542/3.
odškodninska odgovornost države - neutemeljen odvzem prostosti (pripor) - povrnitev škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neupravičenega odvzema prostosti - nedovoljeno ravnanje oškodovanca - krivdno ravnanje oškodovanca - aktivno ravnanje - begosumnost - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Revizijsko stališče, da je pravno nepomembno, ali je "obdolženec bežal pred organi kazenskega pregona", ali pa je "bežal pred oškodovancem kaznivega dejanja", češ da gre v obeh primerih za "obdolženčevo subjektivno dojemanje okoliščin in razlogov, ki so pri njem povzročili odločitev za beg in povračili razlog begosumnosti", je že v izhodišču napačno. Temelji namreč na premisi, da je vsakršen razlog, zaradi katerega je odrejen pripor iz pripornega razloga begosumnosti, hkrati že "nedovoljeno ravnanje" obdolženca - saj da sicer iz tega razloga pripor sploh ne bi bil odrejen. Posplošenje takega stališča bi pomenilo, da v primerih, ko je bil pripor odrejen iz razloga begosumnosti, obdolženec nikoli ne bi bil upravičen do odškodnine po prvi točki prvega odstavka 542. člena ZKP. Standard "nedovoljenega ravnanja" iz tretjega odstavka tega člena bi bil namreč izpolnjen že s samim pripornim razlogom (begosumnost).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00054354
URS člen 26. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 95, 96. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Odlok o ureditvenem načrtu območja Skladišča C3 - "OB POTOKU" v naselju Logatec (2000) člen 3, 15, 24, 26.
predlog za dopustitev revizije - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje upravnega organa - protipravno ravnanje upravne enote v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - izdaja gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - občinski prostorski akti - občinski odlok - kota pritličja - poplavno območje - vzročna zveza - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1) Ali je toženka v okoliščinah konkretnega primera pri izdaji gradbenega in uporabnega dovoljenja ravnala protipravno? in
2) Ali je podana vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke, ki je izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo na poplavno ogroženem območju, in nastalo škodo na nepremičnini revidentke?
ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00055117
URS člen 26. OZ člen 133, 133/3.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - podlage odškodninske odgovornosti - javnopravna odškodninska odgovornost države - imisije - hrup zaradi prometa - avtocesta - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - protipravnost - obstoj protipravnosti - opustitev dolžnega ravnanja - ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje hrupa - predpisane mejne vrednosti emisije - obseg prekoračitve - uresničevanje javnega interesa - prizadetost posameznikovih interesov - ukrepi oškodovanca za zmanjšanje škode - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Sodišče druge stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava, ko je svojo odločitev o temelju odškodninske odgovornosti druge toženke zaradi imisij (hrupa zaradi avtoceste) utemeljilo na podlagi tretjega odstavka 133. člena OZ in ne 26. člena Ustave RS.
Težišče spora mora biti na presoji vseh mogočih ukrepov obeh strani ter na tehtanju nasprotujočih si interesov.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - deljena odgovornost - vezanost na tožbeni zahtevek - sorazmerno zmanjšana odškodnina zaradi prispevka oškodovanca - razpravno načelo - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo pri ugotovljenem 30% temelju odškodninske odgovornosti zavarovanca toženke tudi proporcionalno vezano na tožbeni zahtevek, torej ali lahko tožbenemu zahtevku ugodi le do višine 30% postavljenega tožbenega zahtevka.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - opustitev dolžne skrbnosti - opustitev dolžnega ravnanja - malomarno ravnanje - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - solidarna odškodninska odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - najemodajalec - protipravna opustitev dolžnih ukrepov - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Kadar malomarnemu ravnanju prve osebe (v tem primeru zavarovanca toženke, najemodajalca cevi) sledi malomarno ravnanje druge osebe (v tem primeru tožnikovega delodajalca, najemnika cevi), bi kasnejše ravnanje prekinilo vzročno zvezo le, če bi bilo kasnejše ravnanje popolno naključje.
stečajni postopek - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - povrnitev škode - odgovornost države - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - učinkovitost pravice do sodnega varstva - dopuščena revizija
Uporaba zastaralnih rokov ne sme biti taka, da onemogoča učinkovito varstvo pravic.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00053339
ZGD člen 215, 258, 258/1, 258/2. ZPP člen 215.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - odgovornost poslovodje - odškodninska odgovornost člana organa vodenja - sklenitev škodljive pogodbe - posredovanje pri prodaji ali nakupu - nastanek škode - zmanjšanje premoženja družbe - dokazovanje - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga
Vsakega zmanjšanja premoženja še ni mogoče šteti za škodo. Na splošno je kot škodo za družbo mogoče opredeliti tisto zmanjšanje premoženja (oziroma neustvarjeni dobiček), do katerega ne bi prišlo (oziroma bi bil dobiček ustvarjen) ob upoštevanju hipotetičnega oblikovanja in razvoja premoženja družbe ob pravilnem in skrbnem vodenju družbe. Pri tem gre za hipotetičen scenarij v smislu, da se ni zgodil (v primeru pravilnega ravnanja uprave oziroma poslovodje pa bi se zgodil); vendar pa to ne pomeni, da pride pri ugotavljanju škode v poštev abstraktno merilo, pač pa je treba upoštevati, kakšno bi bilo premoženje domnevno oškodovane družbe, če bi uprava oziroma poslovodstvo te konkretne družbe ravnalo drugače v konkretnih okoliščinah, v katerih se je ta družba nahajala.