CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00089240
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - izvršba na nepremičnino - odredba o prodaji - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - napaka sodišča - neskladnost podatkov v evidencah - kvalificirana protipravnost - vzročna zveza - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00088636
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 147, 147/1. ZDR-1 člen 179, 179/1.
predlog za dopustitev revizije - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - nesreča pri delu ali v zvezi z delom - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - odgovornost delodajalca za škodo - nezgoda pri delu - pretep - škoda povzročena tretjim - funkcionalna zveza med dejavnostjo delodajalca in ravnanjem delavca - varnostnik - tretja oseba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
dopuščena revizija - objektivna odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - pojem nevarne dejavnosti - policijsko delo - delo policista - policist kot oškodovanec - poškodba policista pri delu - policijska intervencija - policijska intervencija nad alkoholiziranim kršiteljem
Pri vinjenih osebah se pričakuje, da so lahko nepredvidljive in policist mora biti na to pozoren. Tveganje je zato ostalo v mejah običajne policijske operacije, iz katere ni izhajala neobičajno povečana nevarnost za nastanek škodnih posledic policista. Tožnikove aktivnosti tudi ob vseh ugotovljenih okoliščinah ni mogoče subsumirati pod navedeni abstraktni stan nevarne dejavnosti.
skrbnost in odgovornost - odškodninska odgovornost direktorja - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo in pravila o dokaznem bremenu, ko sta presodili, da nosi dokazno breme glede ekonomske (ne)smiselnosti nakupa sredstva, ki naj bi bilo brez vrednosti, tožnik (družba), in ne toženec kot poslovodna oseba?
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - povrnitev premoženjske škode - vzročna zveza - navajanje novih dejstev in dokazov - prekluzija - pravica do izjave v postopku - opredelitev do pritožbenih navedb - pravna naziranja strank - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji
Strankina pravna naziranja niso omejena s prekluzijami. Zato ne drži zaključek sodišča druge stopnje, da so bile trditve tožeče stranke o tem, da ne bi mogla pridobiti vodnega soglasja in da je takratna nepremičnina parc. št. 948/5, k. o. ... pridobila status odlagališča odpadkov, kar naj bi predstavljalo oviro za pridobitev gradbenega dovoljenja, prepozne.
Ker se sodišče druge stopnje zaradi napačnega stališča o prekluziji navedb tožeče stranke ni opredelilo do njenih materialnopravnih pritožbenih ugovorov, pri čemer ti niso bili očitno neutemeljeni, je tožeči stranki kršilo pravico do izjave, ki je vsebovana v absolutno bistveni kršitvi postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00089014
OZ člen 131, 131/1. URS člen 22, 23.
dopuščena revizija - škodni dogodek - padec delavca - telesna poškodba - delovna nesreča - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - teorije vzročnosti - prosti preudarek - standard obrazloženosti sodne odločbe - razveljavitev sodbe - vrnitev zadeve v novo sojenje - ugoditev reviziji
Vzročna zveza bo v situacijah, ko je neko ravnanje s škodnim dogodkom v tesni, na pogled očitni povezavi, praviloma podana. Če sodišče ob izsledkih dokaznega postopka in pravnega vrednotenja vendarle oceni, da vzročne zveze ni, mora svoj sklep še bolj jasno in konkretno obrazložiti. Zdravemu razumu se namreč upira misel, da ni nečesa, kar se zdi očitno, da je. Smisel obrazložitve je ravno v tem, da pri naslovniku dosežemo t.i. pomiritveni občutek – da naslovnik ve, zakaj je sodišče odločilo tako in ne drugače.
delegacija pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost - strokovna sodelavka - stranka zaposlena na sodišču - zavrnitev predloga
Presoja celotnih okoliščin primera pokaže, da pri razumnemu zunanjemu opazovalcu in v očeh javnosti objektivno ne vzbujajo upravičenega dvoma v pristranskost sojenja na tem sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00087231
URS člen 23, 26, 36, 36/1, 125. ZIZ člen 71, 72, 73, 74, 75, 169, 169/6, 171, 192. OZ člen 131, 131/1, 179, 352. ZPP člen 8, 339/1, 339/2, 380/1.
izvršilni postopek - odškodninska odgovornost države RS - odgovornost države za oblastno protipravnost - subjektivni rok - izvršba na več nepremičnin - javna dražba nepremičnin - odlog izvršbe na predlog dolžnika - sklep o domiku - finančna stiska - nedotakljivost stanovanja - pravica do spoštovanja družinskega življenja - ugoditev reviziji - dolžna skrbnost - protipravno ravnanje sodnika - pritrdilno ločeno mnenje
Poseg v tožničine pravice, ki ga je ugotovilo Ustavno sodišče, je posledica dejstva, da izvršilno sodišče ni (ustavnopravno pravilno) uravnotežilo tožničinih pravic iz 33. in 36. člena Ustave ter 8. člena EKČP s pravico upnikov do izvršbe. Strinjati se je mogoče s prvostopenjskim sodiščem, da bi izvršilno sodišče v konkretni zadevi lahko ravnalo tudi drugače, a to samo po sebi ne utemeljuje kvalificirane napačnosti ravnanja.
Poseg v tožničine pravice namreč ni bil rezultat napačne razlage enopomenske zakonske določbe, hude malomarnosti pri uporabi prava ali vodenju postopka ali celo naklepnega ravnanja. Izvršilno sodišče je postopalo v okviru pooblastil, ki jih je imelo v času odločanja, ne da bi pri tem odstopilo od ravnanja, ki je v danih okoliščinah običajno oziroma pričakovano. Zavrnitev tožničinega predloga za odlog izvršbe s sklepom z dne 7. 3. 2014 in prodaja stanovanja in shrambe na drugi javni dražbi 15. 5. 2014 nista nasprotovala tedanji sodni praksi višjih sodišč. Ta je zastopala jasno stališče, da čeprav izguba domovanja pomeni veliko stisko za dolžnika (in njegovo družino), realizacija izvršbe sama po sebi ne more pomeniti škode, ki je varovala z 71. členom ZIZ, saj posledic, do katerih pride zaradi izvršbe same, ni mogoče šteti za škodo, ki bi upravičevala odlog izvršbe, ter da se mora dolžnik že od izvršljivosti izvršilnega naslova zavedati, da bo neplačilu dolgov sledila izguba stanovanja. Postopanje sodišča v okviru njegovih pristojnosti in razlage prava znotranj meja danih pooblastil, zato ne more pomeniti podlage odškodninske odgovornosti države.
URS člen 34, 35. ZPacP člen 20, 24, 24/3. OZ člen 6. ZPP člen 380, 380/2.
dopuščena revizija - pojasnilna dolžnost zdravnika - informirana privolitev - pacientove pravice - ravnanje lege artis - skrbnost dobrega strokovnjaka - človekovo dostojanstvo - ugoditev reviziji
Pri spremembi iz laparoskopske metode odstranitve maternice v metodo s prerezom trebuha sicer ne gre za razširitev posega, ampak za spremembo metode oziroma postopka zdravljenja (ne gre torej za to, da je potreben dodaten, ampak drugačen poseg), a Vrhovno sodišče sodi, da glede na zahteve 20. člena ZPacP in njihov ustavnopravni namen razlogov za drugačno terapevtsko pojasnilo ter pojasnilo tveganja, kot v primeru (predvidljive) razširitve posega, ni.