pritožba – prokurist – pooblaščenec – državni pravniški izpit
Pritožbo, ki jo je vložil prokurist kot pooblaščenec tožene stranke, pri čemer iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi šlo za osebo, ki je opravila državni pravniški izpit, niti ni bilo dokazilo o tem predloženo ob vložitvi pritožbe oziroma naknadno, se kot nedovoljeno zavrže.
regres za letni dopust – vrnitveni zahtevek – neupravičena obogatitev
Toženec – delavec ni dolžan vrniti sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto, v katerem mu je delovno razmerje v mesecu avgustu prenehalo. Ker je v tem letu pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, je pridobil tudi pravico do celotnega regresa in ni bil obogaten na račun delodajalca – tožeče stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – izbira presežnih delavcev – delovne izkušnje – bolniški stalež
Razlog, zaradi katerih je bil tožnik izmed petih delavcev na delovnem mestu pomožni skladiščnik določen za presežnega delavca (najmanj izkušenj), ni resničen, ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik delo na tem delovnem mestu pričel opravljati pred sodelavcem. Tako ima sodelavec, ki ima manj delovne dobe na tem delovnem mestu, formalno manj izkušenj. Dejstvo, da ima tožnik dejansko manj izkušenj, je izključno posledica dejstva, da je bil dalj časa odsoten z dela zaradi bolezni, kar pa ni zakonit razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Kadar sodišče odloči najprej o temelju zahtevka, mora obenem odločiti o vseh ugovorih, saj s končno sodbo odloči le še o višini zahtevka. Zato bi moralo odločiti tudi o ugovoru tožene stranke o tem, da je obrestni zahtevek zastaral.
Pravna podlaga za odškodninsko odgovornost odvetnika je v določbah 751. člena ZOR, ki govori o tem, da mora prevzemnik naročila izvršiti naročilo in v drugem odstavku 18. člena ZOR, ki nalaga odvetniku kot profesionalcu, večjo skrbnost: skrbnost dobrega strokovnjaka. Glede na takšno pravno podlago pa je v tem primeru obstajala tudi trditvena podlaga.
V 101. čl. OZ je določeno pravilo sočasne izpolnitve, po katerem v dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izhaja iz narave posla.
ZPP člen 116, 199, 202, 202/2. ZGD-1 člen 398, 522.
sosporniška intervencija - enotno sosporništvo - neposredni učinki sodbe na tretjega - priglasitev intervencije - pravice sosporniškega intervenienta - ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa - pasivna legitimacija družbe - stranska intervencija
Družba F. d.o.o. niti ne bi mogla imeti položaja sosporniškega intervenienta na pasivni strani, čeprav se sodna odločba (ničnost skupščinskega sklepa) neposredno nanaša tudi nanjo (kot družbenico v druži I. d.o.o. - člen 398 v zvezi S členom 522 Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1). Pomembno je namreč tudi, da sosporniški intervenient lahko sam nastopa kot tožena stranka v konkretni pravdi. Le takšen intervenient (enoten sospornik) ima lahko v postopku položaj t.i. sosporniškega intervenienta. V konkretni pravdi (zaradi ugotovitve ničnosti skupščinskega sklepa) pa je lahko pasivno legitimirana zgolj družba, katere skupščina družbenikov je sprejela določeni skupščinski sklep, nikakor pa ne posamezni družbeniki te družbe.
Pritožba prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca) zoper sklep o stvarni nepristojnosti delovnega sodišča za odločanje v sporu med tožnikom in drugotoženo oziroma tretjetoženo stranko (direktorja in družbenika tožnikovega delodajalca) ni dovoljena.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – delo s povečano nevarnostjo – objektivna odgovornost – razbremenitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – navodila delodajalca
Kljub temu, da je škoda nastala pri hoji po nedokončanem opažu, torej dejavnosti s povečano nevarnostjo, tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ne odgovarja objektivno. Tožniku je bilo odrejeno delo pod opažem, pri čemer je bila hoja po opažu v direktnem nasprotju z navodili delodajalca, kar pomeni, da tožnik ob nastanku škode ni opravljal svojega oziroma odrejenega dela. Škoda je nastala izključno zaradi njegovega ravnanja, ki ga tožena stranka ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti, s čimer je objektivne odgovornosti razbremenjena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Ponudba zaposlitve za določen čas 12 mesecev ni ustrezna in je delodajalec delavcu ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni dolžan podati, četudi je k objavi prostega delovnega mesta pripisano, da bo delovno razmerje možno podaljšati.
Za uspešno izvedeno verižno kompenzacijo, kot vrsto sporazumov o odpustih dolgov, mora biti podano soglasje vseh udeleženih strank.
Iz zakonskih določb ne izhaja, da bi bila likvidnost dodatni pogoj za pobotanje terjatev. Zgolj okoliščina, da je bila v pobot uveljavljena odškodninska terjatev, ki je sicer (v višini nad v pobot uveljavljeno terjatvijo) tudi predmet drugega sodnega postopka, za pobot ne predstavlja ovire.
Denarno kazen lahko razpravljajoči sodnik, ki je vodil postopek, izda tudi po tem, ko je postopek že končan, če pooblaščenec pisno vlogo z žaljivo vsebino naslovi nanj.
spor majhne vrednosti - upoštevni pritožbeni razlogi - protispisnost - odločilen vpliv protispisnosti na odločbo - nedovoljena pritožbena novota
Pri protispisnosti je namreč bistven kvaren vpliv na sodbo, kar pomeni, da se mora nanašati na odločilna dejstva, torej na dejstva, zaradi katerih je odločitev sodišča takšna, kakršna je. Iz tega razloga zatrjevana protispisnost ni vplivala na samo vsebino sodbe, zato sodba tudi ni obremenjena s kršitvijo iz 15. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost na delovnem mestu
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, ker je tožnik očitano storitev kršitev obveznosti iz delovnega razmerja storil, ker mu je tožena stranka omogočila zagovor in ker je na podlagi dejstva, da je opravljal delo vodje izmene, torej odgovorno delo, predhodno pa je že storil enako kršitev, presodila, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka.
Dejstvo, da je tožena stranka v pisni obdolžitvi in v obvestilu sindikatu zapisala, da je zoper tožnika uveden disciplinski postopek, ni taka kršitev, ki bi povzročila nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
premoženjska škoda - odškodninska odgovornost povzročitelja - prispevek oškodovanca k nastanku škode - sorazmerno zmanjšana odškodnina
Pravna podlaga za upoštevanje soodgovornosti zavarovanca tožeče stranke za škodo je podana, to je 171. čl. OZ, ki določa, da oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine.
ZDR člen 75, 75/1, 75/1-1, 77. ZJU člen 154. ZObr člen 88, 88/1, 92. ZSSloV člen 61.
javni uslužbenec – vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – iztek časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi – podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Na zakonitost prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ne vpliva dejstvo, da tožena stranka tožnika ni v zakonsko določenem roku 120 dni pred iztekom veljavnosti pogodbe obvestila, da pogodbe o zaposlitvi ne bo podaljšala oziroma da ne bo sklenila nove pogodbe o zaposlitvi.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas se po določbi 92. čl. ZObr sicer lahko podaljša, odločitev o podaljšanju pogodbe o zaposlitvi ob pogoju, da delavec izpolnjuje predpisane pogoje, pa je prepuščena odločitvi pogodbenih strank. To pomeni, da se je tožena stranka lahko samostojno odločila, da v tožnikovem primeru ne bo podaljšala pogodbe o zaposlitvi za določen čas. S tem ni ravnala niti šikanozno niti diskriminatorno.
kolektivni delovni spor – sodna pristojnost – arbitraža
Določba kolektivne pogodbe javnega zavoda, da je arbitraža pristojna za spor o spremembah oziroma dopolnitvah kolektivne pogodbe, pomeni, da sodna pristojnost za konkretni spor o tem, ali je bil aneks h kolektivni pogodbi sklenjen in ali velja, ni podana. Iz tega razloga je treba predlog za začetek postopka zavreči.
izvršljivost odločbe - pravice na podlagi invalidnosti - sprememba stanja
V primeru spremembe stanja invalidnosti in pridobitve novih pravic iz invalidskega zavarovanja stara pravica traja do prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, ki je ugotovljena z dokončno odločbo.
pravice na podlagi invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - sodni izvedenec - mnenja invalidskih pokojnin
Dvom v verodostojnost izvedenskih mnenj invalidskih komisij bi tožnik moral utemeljiti z navedbo dejstev in dokazov, da navedena organa tožnikove delovne zmožnosti, ob upoštevanju delovne dokumentacije, nista pravilno in popolno ugotovila. Posplošena trditev, da sta invalidski komisiji organa tožene stranke in da že zato mnenja niso objektivna, ne zadošča in ne more biti podlaga za to, da ju sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo oz. da bi izvedlo dokaz s postavitvijo sodnega izvedenca.
ZOR člen 52, 103, 105, 313, 399, 446, 557, 558. ZPP člen 7, 8, 212.
posojilna pogodba – zadolžnica – nepristna valutna terjatev – dogovor o obrestni meri - nedopustne pogodbene obresti – podatki glede posojilnega razmerja – trditveno in dokazno breme
Posojilodajalec je upravičen zahtevati vrnitev posojila in (dogovorjene) pogodbene obresti v višini kogentno prepisane višine obrestne mere. Za ugotovitev višine obresti, do katerih bi bil upravičen, bi moral tožnik navesti podatke, ki omogočajo njihovo določitev. Navajati bi moral, kdaj točno je toženki dal posojilo v višini 9.000 DEM. Temu trditvenemu bremenu tožnik ni zadostil.