Bivališče otrok ne more biti na drugem naslovu, kot je bivališče tistega od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo. Izjema je situacija, ko je otrok zaupan v vzgojo in varstvo obema od staršev, ko se morata o tem, pri katerem od njiju bo stalno bivališče otroka, sporazumeti.
Ker se je zemljiškoknjižni postopek pričel pred izdajo odločbe Upravnega sodišča, se ta glede na določbo 147. člena ZZK-1 v tej zemljiškoknjižni zadevi ne more upoštevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058897
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 214, 214/2.
zloraba osebnih podatkov – posredovanje osebnih podatkov tretji osebi - protipravnost
Golo dejstvo, da posameznik tretji osebi posreduje svoje osebne podatke, ni protipravno. Za nedopustno škodljivo dejstvo gre šele tedaj, če posameznik to stori z namenom zlorabe podatkov, ki omogočajo pridobitev premoženjske koristi.
Tožnik je bil z 31. 8. 1991 razrešen aktivne vojaške službe v JLA, zavod za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev pa mu je priznal pravico do predčasne starostne pokojnine. Tožnik torej ne izpolnjuje pogoja, določenega v ZPIZVZ-A za priznanje in izplačilo pokojnine za nazaj, saj so upravičenci po navedeni določbi državljani Republike Slovenije, ki jim je 18. 10. 1991 manjkalo največ 5 let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Tega pogoja tožnik ne izpolnjuje, ker je 18. 10. 1991 izpolnjeval tako starostni pogoj kot pogoj pokojninske dobe, na ta dan je bil že uživalec pokojnine. Pri tem ni pomembno, ali in koliko časa je tožnik priznano predčasno starostno pokojnino nato pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev nekdanje SFRJ tudi dejansko užival.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 200/1, 200/2. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1, 179/2. ZKP člen 542, 542/1, 542/2.
objektivna odškodninska odgovornost države - neupravičen pripor – duševna bolezen – deljena vzročnost
K tožnikovi škodi sta prispevali v enaki meri tožnikova dispozicija za duševno bolezen in stres, ki ga je povzročil pripor. Odškodnine 250,00 EUR dnevno.
Dedovanje kmetijskih zemljišč, ki so v postopku denacionalizacije vrnjena na ime pokojnih upravičencev, se izvede, upoštevaje določbe ZDKG, če je neko zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko-gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija in je bila kot taka predmet dedovanja po posebnih predpisih oziroma, če kmetija ni bila predmet dedovanja po posebnih predpisih, pa bi bila, če bi do dedovanja prišlo po letu 1973.
Zgolj dejstvo, da zadevne nepremičnine niso kmetijska zemljišča, ne izključuje uporabe določb ZDKG, kajti 2. odstavek 3. člena ZDKG izrecno določa, da v zaščiteno kmetijo poleg kmetijskih zemljišč spadajo tudi gozdovi, gospodarska in stanovanjska poslopja skupaj z zemljišči, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe (funkcionalna zemljišča) ter nekatere druge premične stvari, pravice in obveznosti povezane s kmetijo (kmetijske priprave, orodja, živina, služnosti...). Ključna je presoja, ali je neko zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko-gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija.
Pri vtoževani terjatvi gre za izterjavo obratovalnih stroškov in na stroške upravljanja v ožjem smislu. Zaračunavanje najemnine pa ne spada v nobeno od zgoraj navedenih kategorij, kar ima za posledico pomanjkanje aktivne legitimacije upravnika - tožeče stranke za izterjavo najemnine oziroma uporabnine od uporabnika funkcionalnega zemljišča.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da se je tožnik kot lastnik služeče nepremičnine (s postavitvijo navedene ograje) uprl izvrševanju stvarne služnosti tožencev, vendar ni izpolnjen drug pogoj, torej, da lastnik gospodujoče stvari svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvršuje. Izvršitev služnosti je lahko dejanska ali pravna in v primeru, ko lastnik gospodujočega zemljišča vloži zahtevo za pravno varstvo, ima takšna (pravna) izvršitev služnosti naravo pretrganja zastaranja. Glede na to, da je toženec zoper tožnika v tej pravdi vložil tožbo na ugotovitev obstoja služnostne pravice in prepoved vsakršnih poseganj v služnostno pravico, je potrebno šteti, da je pravno izvrševal služnost, torej v času trajanja navedenega pravdnega postopka o stanju neizvrševanja, ne moremo govoriti.
pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj - dnevnice
Dnevnice, ki jih je prejemal tožnik kot voznik, ne predstavljajo nadomestila za opravljeno delo preko polnega delovnega časa, ampak pomenijo povračilo stroškov in se ne upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
ZKZ člen 4, 23, 23/6. ZSKZ člen 4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pogodbeni prenos lastninske pravice - kmetijsko zemljišče – predkupna pravica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS – aktivna legitimacija
Pravica Republike Slovenije uveljavljati predkupno pravico na podlagi 4. čl. ZKZ je prenesena na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, zato ta lahko zahteva sklenitev pogodbe v svojem imenu.
odškodninska odgovornost naročnika – odgovornost za sodelavce - kamenje na vozišču
Pritožnica neutemeljena prereka pasivno legitimacijo v predmetnem sporu s trditvijo, da je bilo za urejanje in vzdrževanje ceste tožene stranke pogodbeno zadolženo C. p. L. d.d., ki je opustilo dolžno ravnanje in je zato podana njegova krivdna odgovornost. Tožena stranka namreč odgovarja za osebe, ki so po njenem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga sama opravila.
načelo največje otrokove koristi – procesna strogost – dodelitev otrok – določitev stikov – določitev preživnine
Pravilo 408. člena ZPP v družinskih sporih izrazito mehča procesno strogost pravdnega postopka. Vendar pa je treba upoštevati, da jo mehča z vidika načela največje otrokove koristi.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine - zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca – bistveno spremenjene razmere - rojstvo dveh otrok – povečane potrebe otroka
Če ima eden od staršev še druge otroke, ki jih je dolžan preživljati, je potrebno pri oceni njegovih zmožnosti, da prispeva k preživljanju skupnega otroka, upoštevati tudi to obveznost, in sicer neodvisno od tega, ali jo izpolnjuje ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058922
OZ člen 173, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 2, 180, 180/3, 212.
trditveno in dokazno breme – identično dejansko stanje - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine – valorizacija – pravdni stroški – vrednotenje po temelju in višini
Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sojenje po cenah na dan izdaje sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačanega zneska na enak način, to je z valorizacijo. Ker gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati po uradni dolžnosti, mora sodišče plačane zneske valorizirati tudi brez zahteve stranke.
ZIZ člen 78. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 99, 99/2-3, 114, 114/1, 114/2.
krajevna pristojnost – narava spora – izključna stvarna pristojnost – spor o pravicah intelektualne lastnine – izvršilni postopek
Na odločitev o krajevni pristojnosti v izvršilnem postopku ne vpliva narava spora (v konkretnem primeru gre za izvršilni in ne pravdni postopek), na kar se neutemeljeno sklicuje upnik, ko pravi, da gre za spor o pravicah intelektualne lastnine, med katere sodi tudi avtorska pravica, zato naj bi bilo izključno stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja s pripoznavo – poravnalna ponudba
Zaključni sporazum, ki vsebuje ponudbo tožene stranke, da iz naslova sklenjene zavarovalne police in v posledici škodnega dogodka dne 19.3.2004, plača tožeči stranki 1.690.630,00 SIT, je šteti za pripoznavo dolga, ki je v smislu 364. člena OZ pretrgala zastaranje.
Izhajajoč iz določbe 13. člena ZZZDR, je zakonska zveza institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani, torej na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost le še nujna posledica, četudi jo kot tako doživlja le eden od partnerjev.
Bistveni razpoznavni znak javnega dobra je splošna raba, ki vsebinsko vsakomur omogoča uporabljati stvar s statusom javnega dobra, posameznik pa je ne more priposestvovati. Posest javnega dobra ni mogoča, zaradi česar je posestno varstvo izključeno.
ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZZZDR člen 54. ZZK-1 člen 40. ZOR člen 455.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – zakonca – skupno premoženje – nedoločen delež na skupnem premoženju
Bivša zakonca sta skupno premoženje delila na ta način, da je tretji toženec svoj nedoločen delež na skupnem premoženju prenesel na pravno prednico prvih dveh tožencev. Ker sta bila edina imetnika nedoločenih deležev na skupnem premoženju in, upoštevajoč presumpcijo polovičnega prispevka pri njegovem ustvarjanju, je zavezovalni posel učinkovit, do prenosa lastninske pravice od odsvojitelja na pridobiteljico pa ni prišlo, ker pravni posel ni bil zemljiškoknjižno izveden.