Vabilo na narok, razpisan za 23. 10. 2008, je tožena stranka prejela 12. 09. 2008, po tem datumu pa je šele pooblastila za zastopanje odvetnico. Njena dolžnost je bila, da odvetnico obvesti o prejetih sodnih pisanjih, tako o tožbi oziroma predlogu za izvršbo kot tudi o prejemu vabila na narok. Zmotno je stališče, da bi moralo sodišče v takem primeru stranki vročati vabilo še enkrat po odvetnici. Sodnih pisanj, ki so bila pravilno vročena pravdni stranki v času, ko se je zastopala sama, ni potrebno naknadno še enkrat vročati pooblaščencu, od prejema pooblastila dalje pa se je sodišče pri vročanju sodnih pisanj stranki dolžno ravnati po določbi 1. odstavka 137. člena ZPP.
ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZZZDR člen 54. ZZK-1 člen 40. ZOR člen 455.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – zakonca – skupno premoženje – nedoločen delež na skupnem premoženju
Bivša zakonca sta skupno premoženje delila na ta način, da je tretji toženec svoj nedoločen delež na skupnem premoženju prenesel na pravno prednico prvih dveh tožencev. Ker sta bila edina imetnika nedoločenih deležev na skupnem premoženju in, upoštevajoč presumpcijo polovičnega prispevka pri njegovem ustvarjanju, je zavezovalni posel učinkovit, do prenosa lastninske pravice od odsvojitelja na pridobiteljico pa ni prišlo, ker pravni posel ni bil zemljiškoknjižno izveden.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059126
ZTLR člen 20. ZPP člen 181, 319/2. ZZK-1 člen 243.
originarna pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – ugotovitvena tožba - izbrisna tožba – res iudicata – pridobitev lastninske pravice z odločbo organa – zamudna sodba
Z ugotovitveno sodbo sodišče ugotovi, da je prišlo do originarne pridobitve lastninske pravice, vendar se v tem primeru lastninska pravica pridobi na podlagi zakona in ne na podlagi sodbe. V obravnavanem primeru pa ni šlo za originarno pridobitev lastninske pravice tožnika, pač pa je šlo za stanje, ko je imel sicer formalnopravno pravilen vpis materialnopravne pomanjkljivosti, to pa se lahko sanira z izbrisno tožbo, ne pa z ugotovitveno.
SPZ člen 70, 70/2, 70/5, 70/6. ZZK-1 člen 3, 3/1-5.
delitev stvari - delitev nepremičnine – način delitve solastnine - fizična delitev - izplačilo solastnikom – poplačilo deležev - predmet delitve – kmetija – upravičen interes – obseg in vrednost solastniških deležev
V primeru, da med solastniki ne pride do sporazuma o delitvi stvari, poizkusi sodišče izpeljati fizično delitev stvari, tako da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če to ni mogoče niti z izplačilom razlike v vrednosti po opravljeni fizični delitvi lahko sodišče na predlog solastnika odloči tudi, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče.
ZZK-1 člen 150, 150/1, 248, 248/1, 248/1-1. ZPPLPS člen 6. ZZK člen 17, 17/1.
vpis lastninske pravice - načelo pravnega prednika – izjeme od načela pravnega prednika – posamezni del stavbe
Vpis lastninske pravice je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena lastninska pravica. Ne glede na to pa sodišče v skladu z določbo 6. člena ZPPLPS dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ. V primeru prodaje posameznega dela stavbe po določbah SZ se šteje, da je zemljiškoknjižni lastnik prodajalec iz te pogodbe.
V nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita sodišče pred izdajo sklepa ugotavlja, ali so izpolnjene v zakonu predpisane predpostavke dopustnosti sodne položitve, ne da bi presojalo pravilnost sklepa sodišča, na podlagi katerega predlagatelj polaga depozit. Procesnopravno so pogoji za sodni depozit urejeni v 1. odstavku 168. člena ZNP, po katerem sprejme sodišče denar v sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom. Po določilu 302. člena OZ sme namreč dolžnik za upnika položiti dolgovano stvar pri sodišču, če je upnik v zamudi.
ZZSV člen 4.a. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/1, 225/4.
starostna pokojnina - dodatek k pokojnini - pokojnina iz držav bivše SFRJ
Ker je bilo o zadevi pravnomočno odločeno in je tožnik pridobil pravico do dodatka k starostni pokojnini, je tožena stranka ponovno zahtevo za odmero dodatka (tožnik je uveljavljal novo odmero zaradi domnevno zmotnega izračuna tožene stranke) utemeljeno zavrgla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058922
OZ člen 173, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 2, 180, 180/3, 212.
trditveno in dokazno breme – identično dejansko stanje - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine – valorizacija – pravdni stroški – vrednotenje po temelju in višini
Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sojenje po cenah na dan izdaje sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačanega zneska na enak način, to je z valorizacijo. Ker gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati po uradni dolžnosti, mora sodišče plačane zneske valorizirati tudi brez zahteve stranke.
ZPIZ-1 člen 58, 58/1, 178, 178/2, ZMEPIZ člen 2, 2/3, 25, 25/1, 43, 43/2.
delna pokojnina - odvetniška dejavnost - krajši delovni čas
Odločitev, da se tožniku ne prizna pravica do delne pokojnine, je pravilna. Tožnik v času vodenja postopka pri tožencu še ni izpolnjeval pogojev za priznanje te pravice, saj je dejavnost v skrajšanem delovnem času začel opravljati oziroma je bil za skrajšan delovni čas vključen v zavarovanje šele od kasnejšega datuma (po končanem postopku pri tožencu) dalje.
pobotni ugovor – zastaranje - pretrganje zastaranja z vložitvijo pobotnega ugovora - nadaljevanje teka zastaralnega roka po pretrganju
Z vložitvijo pobotnega ugovora se zastaranje pretrga. Ker pobotni ugovor deli usodo tožbe, v zvezi s katero je bil vložen, se zato tudi nadaljevanje teka zastaralnega roka navezuje na zaključek postopka s tožbo. Glede na to, da je bila tožba s sklepom z dne 24.9.2003, ki je postal pravnomočen 28.10.2003, zavržena, je z 28.10.2003, ko se je postopek v zvezi s tožbo zaključil, zastaralni rok za terjatev tožnika, ki jo je sicer uveljavljal s pobotnim ugovorom, začel ponovno teči.
ZPP člen 292, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 481, 481/1. ZOdv člen 1, 1/1, 1/2. ZGD-1 člen 6/3. ZFPPIPP člen 7/7.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje – obrazložitev sodbe – gospodarski spor – odvetnik kot tožnik
Sodba sodišča prve stopnje ni obrazložena. Sklicuje se le na razloge druge sodbe, zato je ni mogoče preizkusiti. Vsaka sodba mora imeti vse sestavine, ki jih zakon zahteva. Gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki jo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
V konkretni zadevi ne gre za gospodarski spor. Tožnik je odvetnik in terjatev tudi vtožuje kot odvetnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058897
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 214, 214/2.
zloraba osebnih podatkov – posredovanje osebnih podatkov tretji osebi - protipravnost
Golo dejstvo, da posameznik tretji osebi posreduje svoje osebne podatke, ni protipravno. Za nedopustno škodljivo dejstvo gre šele tedaj, če posameznik to stori z namenom zlorabe podatkov, ki omogočajo pridobitev premoženjske koristi.
133. člen OZ vsebuje za konkretizacijo ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja. Namenjen je skrbi za varstvo naravnega okolja in preprečitvi takih posegov vanj, ki povzročajo neposredno nevarnost za življenje in zdravje ljudi (1. odst. 14. člena ZVO-1). Gre torej za posege človeka v naravno okolje (okoljski vidik), ki rušijo ravnovesje v naravi in s tem škodijo življenju in zdravju ljudi, kamor pa predvajanje neke oddaje ne sodi.
Pri vtoževani terjatvi gre za izterjavo obratovalnih stroškov in na stroške upravljanja v ožjem smislu. Zaračunavanje najemnine pa ne spada v nobeno od zgoraj navedenih kategorij, kar ima za posledico pomanjkanje aktivne legitimacije upravnika - tožeče stranke za izterjavo najemnine oziroma uporabnine od uporabnika funkcionalnega zemljišča.
začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Če nevšečnosti, ki so oškodovanca omejevale v času zdravljenja, niso prerasle v samostojno obliko nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, se upoštevajo v okviru odmere odškodnine za telesne bolečine.
Stroške predpravdnega zastopanja je dolžan plačati oškodovanec sam, v okviru mandatnega razmerja med njim in njegovim pooblaščencem. Kolikor tožnik te stroške sedaj uveljavlja kot (dodatno) škodo, ki mu je nastala zaradi škodnega dogodka, pa takšen tožbeni zahtevek ni utemeljen, glede na to, da je bilo nesporno ugotovljeno, da mu je bila celotna s pogodbo dogovorjena zavarovalna vsota že izplačana. Če vtoževani znesek vtožuje kot predpravdne stroške, pa je o takšnih stroških možno odločiti samo, kadar je vložen zahtevek glede glavne stvari, saj se pravdni ali predpravni stroški ne morejo uveljavljati kot samostojen tožbeni zahtevek.
Tožnik je bil z 31. 8. 1991 razrešen aktivne vojaške službe v JLA, zavod za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev pa mu je priznal pravico do predčasne starostne pokojnine. Tožnik torej ne izpolnjuje pogoja, določenega v ZPIZVZ-A za priznanje in izplačilo pokojnine za nazaj, saj so upravičenci po navedeni določbi državljani Republike Slovenije, ki jim je 18. 10. 1991 manjkalo največ 5 let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Tega pogoja tožnik ne izpolnjuje, ker je 18. 10. 1991 izpolnjeval tako starostni pogoj kot pogoj pokojninske dobe, na ta dan je bil že uživalec pokojnine. Pri tem ni pomembno, ali in koliko časa je tožnik priznano predčasno starostno pokojnino nato pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev nekdanje SFRJ tudi dejansko užival.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 200/1, 200/2. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1, 179/2. ZKP člen 542, 542/1, 542/2.
objektivna odškodninska odgovornost države - neupravičen pripor – duševna bolezen – deljena vzročnost
K tožnikovi škodi sta prispevali v enaki meri tožnikova dispozicija za duševno bolezen in stres, ki ga je povzročil pripor. Odškodnine 250,00 EUR dnevno.