ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/6, 339, 339/2, 339/2-8. ZPP-D člen 8/2, 130/4.
nepopolna vloga – zavrženje vloge – vloga v nezadostnem številu izvodov
Med nerazumljive ali nepopolne vloge, za katere velja sankcija zavrženja, po dikciji 1. odstavka 108. člena ZPP ni mogoče šteti vlog, ki pri sodišču niso vložene v zadostnem številu, zanje velja specialno določilo 6. odstavka 108. člena ZPP, da sodišče stranko pozove k vložitvi ustreznega števila vlog.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kršitev pravice do plačila za delo in pravice do letnega dopusta
Kršitev pravice do plačila za opravljeno delo je podana tako v primeru, ko je ta pravica že v fazi sklepanja pogodbe zanikana oziroma omejena, kot tudi če je sicer v pogodbi izplačevanje plače dogovorjeno v skladu s predpisi, pa ta dogovor ni realiziran.
Dolžnost delodajalca je dejansko izplačilo plače, zato je kaznivo dejanje po 205. členu KZ storjeno tudi v primeru, ko delodajalec, ki je sicer objektivno zmožen izplačati plače zaposlenim, tega vedoma ne stori. Za to kaznivo dejanje se namreč zahteva direkten naklep, saj dikcija "vedoma ne ravna po predpisih" predpostavlja možnost ravnanja v skladu s predpisi in pa zavest o protipravnosti ravnanja. Šele če te možnosti zaradi slabega finančnega položaja ali drugih objektivnih okoliščin ni, ne gre za kaznivo dejanje, pač pa zgolj za neizpolnitev delovnopravnih obveznosti.
Tožnika povrnitev vlaganj v stanovanje, izvršenih na podlagi (nične) kupoprodajne pogodbe, ne moreta terjati na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi, saj je bilo toženki stanovanje vrnjeno na podlagi denacionalizacijske odločbe in za prehod premoženja torej obstaja pravna podlaga. Pravne podlage tudi ne predstavljata določbi 25. in 60. čl. ZDen, ki urejata povrnitve vlaganj, opravljenih do uveljavitve ZDen, ne pa kasnejših vlaganj.
Tožena stranka je v drugem postopku vztrajala, da ni lastnica stanovanja in da gre za pomoto; v tej pravdi še v pritožbi vztraja, da je lastnica istega stanovanja. To meji na zlorabo pravic.
Če je mesto in način padca bistveno tako za ugotavljanje pasivne legitimacije kot odgovornosti tožene stranke, ga mora kot ključni element škodnega dogodka tožeča stranka nedvomno izkazati.
odškodninska odgovornost države – izbris iz registra stalnega prebivalstva – zastaranje – vzročna zveza
Na pravico tožnika uveljavljati odškodninski zahtevek zaradi izbrisa iz evidence stalnih prebivalcev nista vplivala ZUSDDD, ki so bili izbrisani iz evidence stalnega prebivalstva, in tudi ne ustavna odločba U-I-246/02-28 z dne 3. 4. 2003, saj je ustavno sodišče že z odločbo U-I-284/94 z dne 4. 2. 1999 ugotovilo neustavnost zakonske določbe, ki je bila podlaga za izbris državljanov nekdanje SFRJ iz evidence stalnih prebivalcev, kar posledično pomeni, da je tožnik najkasneje z objavo navedene ustavne odločbe pridobil pravico do plačila odškodnine zaradi nezakonitega izbrisa.
delitev solastnine – civilna delitev – stvar v celoti pripade enemu solastniku – kriteriji za delitev solastnine – način delitve – krajevna pristojnost sodišča
V skladu z določbo 1. odstavka 57. člena ZPP je za odločanje o delitvi solastnih nepremičnin izključno krajevno pristojno sodišče, na čigar območju ležijo nepremičnine.
V postopku za delitev solastnine na nepremičninah je načeloma treba v celoti razdeliti solastno premoženje udeležencev, upoštevaje pri tem njihove predloge oziroma voljo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059126
ZTLR člen 20. ZPP člen 181, 319/2. ZZK-1 člen 243.
originarna pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – ugotovitvena tožba - izbrisna tožba – res iudicata – pridobitev lastninske pravice z odločbo organa – zamudna sodba
Z ugotovitveno sodbo sodišče ugotovi, da je prišlo do originarne pridobitve lastninske pravice, vendar se v tem primeru lastninska pravica pridobi na podlagi zakona in ne na podlagi sodbe. V obravnavanem primeru pa ni šlo za originarno pridobitev lastninske pravice tožnika, pač pa je šlo za stanje, ko je imel sicer formalnopravno pravilen vpis materialnopravne pomanjkljivosti, to pa se lahko sanira z izbrisno tožbo, ne pa z ugotovitveno.
Vabilo na narok, razpisan za 23. 10. 2008, je tožena stranka prejela 12. 09. 2008, po tem datumu pa je šele pooblastila za zastopanje odvetnico. Njena dolžnost je bila, da odvetnico obvesti o prejetih sodnih pisanjih, tako o tožbi oziroma predlogu za izvršbo kot tudi o prejemu vabila na narok. Zmotno je stališče, da bi moralo sodišče v takem primeru stranki vročati vabilo še enkrat po odvetnici. Sodnih pisanj, ki so bila pravilno vročena pravdni stranki v času, ko se je zastopala sama, ni potrebno naknadno še enkrat vročati pooblaščencu, od prejema pooblastila dalje pa se je sodišče pri vročanju sodnih pisanj stranki dolžno ravnati po določbi 1. odstavka 137. člena ZPP.
prenehanje služnosti na podlagi odločbe – nekoristnost služnosti – izvrševanje služnosti – vzdrževanje poti
Nekoristnost služnosti mora biti objektivna in popolna, zato je stvarna služnost lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav bi to pridobilo možnost drugačne povezave. Tak primer zagotovo predstavlja obravnavana zadeva, saj občinska pot, ki sploh ni urejena, vsekakor ne odvzema koristnosti obstoječe služnosti.
Po določbi 219. člena SPZ ima služnostni upravičenec pravico vzdrževati pot, pri čemer je v predmetni zadevi potrebno upoštevati, da v kolikor ne bi prišlo do večjega posega, tožnica služnosti sploh ne bi mogla uporabljati v obsegu, kot ji gre po podatkih iz zemljiške knjige. Če bi sodišče tožbenemu zahtevku toženke na opustitev posegov v njeno lastninsko pravico ugodilo, potem bi tožnici odvzelo vknjiženo služnostno pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058903
OZ člen 376. ZPP člen 8, 185, 185/1, 185/3, 185/7. ZOR člen 165, 165/3. ZTLR člen 25.
sprememba tožbe – dokazovanje – neprerekane trditve – nekonsistentnost trditev – odškodninska odgovornost – škoda, ki presega normalne meje
Če stranka poda o določenem dejstvu različne navedbe, sodišču ne ostane nič drugega, kot da z dokazi ugotavlja, katere navedbe so pravilne, četudi jih druga pravdna stranka ni prerekala.
Pri dokazovanju posameznih dejstev pa sodišče ni vezano na dokazno pravilo, da bi se določeno dejstvo lahko dokazovalo le z določenim dokazom, ampak se vsako dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli v ZPP dovoljenim dokazom, stvar dokazne ocene pa je, kdaj se šteje neko dejstvo za dokazano.
Tožeča stranka s tem, ko je soglašala z rekonstrukcijo ceste in je od te rekonstrukcije tudi sama imela korist, ni pristala na škodo, ki je vtoževana v tej pravdi. Tožena stranka bi namreč morala ob rekonstrukciji, skupaj z izvajalci del, poskrbeti, da bi se rekonstrukcija izvajala tako, da bi pri tem nastajala le škoda v normalnih mejah. V kolikor pa ta škoda presega normalne meje, je materialna pravna podlaga za odškodninsko odgovornost oškodovancem v 3. odstavku 165. člena ZOR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058910
ZPP člen 8, 14, 339, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 159, 159/1.
dokazovanje - neizvedba dokaza z zaslišanjem lečečega zdravnika – neizvedba dokaza z zaslišanjem pravdne stranke – pravdna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev načela kontradiktornosti – odgovornost – razsodnost – identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na sklep kazenskega sodišča
Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem lečečega zdravnika in toženca v zvezi s trditvami o njegovi nerazsodnosti, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pravdno sodišče ni vezano na sklep kazenskega sodišča, s katerim je bil tožencu določen ukrep obveznega zdravljenja v zdravstveni ustanovi.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058916
ZOR člen 436, 438, 438/1, 557. OZ člen 417, 419, 419/1.
posojilna pogodba – vračilo dolga – cesija – neprerekana dejstva
Kljub dejstvu, da se tožnica v tožbenih navedbah ne sklicuje na prenos terjatev s strani sina in moža nanjo, je celoten zahtevek utemeljen, saj toženka višini terjatve ni ugovarjala, iz izpovedi strank izhaja, da se vtoževana terjatev nanaša na posojilne terjatve cele družine, na podlagi toženkinega potrdila o prejemu gotovine pa je mogoče sklepati, da je bila obveščena o prenosu terjatev na tožnico.
začasna odredba – varstvo lastninske pravice – negatorna tožba – poseg v solastninsko pravico
Sodišče prve stopnje je v zvezi z vznemirjanjem lastninske pravice pravilno zaključilo, da neutemeljeno poseganje v solastno stvar samo po sebi za utemeljenost zahtevka še ni dovolj, pač pa mora tožnik zatrjevati in za potrebe izdaje začasne odredbe z verjetnostjo izkazati, da je oviran pri izvrševanju solastninske oziroma lastninske pravice, saj je predmet varstva pred vznemirjanjem lahko le tako ravnanje, ki predstavlja omejitev ali oviro pri izvrševanju lastninske oziroma solastninske pravice.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – darilo – upoštevanje posebnega premoženja kot višji delež na skupnem premoženju
Celotna nepremičnina je skupno premoženje pravdnih strank, ker je ta nepremičnina nedeljiva celota in je ni možno delno opredeliti kot skupno premoženje in delno kot posebno premoženje toženca, pri tem pa sta ga stranki v deležu 61,54 % ustvarila s skupnim delom, preostali delež pa je prispevek toženca iz njegovega posebnega premoženja, ki se ga upošteva v okviru njegovega višjega deleža na skupnem premoženju.
odgovornost delodajalca – prispevek oškodovanca – prispevek delavca kot oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožnik (delavec) bi se glede na dolgoletne izkušnje in poučenost o delu moral zavedati, da lahko pride do kroženja klešč okoli osi pri rotaciji cevi in se zato ne bi smel nahajati na območju, kjer imajo klešče pot v primeru zasuka. Njegov prispevek h nesreči znaša 20%.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine - zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca – bistveno spremenjene razmere - rojstvo dveh otrok – povečane potrebe otroka
Če ima eden od staršev še druge otroke, ki jih je dolžan preživljati, je potrebno pri oceni njegovih zmožnosti, da prispeva k preživljanju skupnega otroka, upoštevati tudi to obveznost, in sicer neodvisno od tega, ali jo izpolnjuje ali ne.
Tožnik je bil z 31. 8. 1991 razrešen aktivne vojaške službe v JLA, zavod za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev pa mu je priznal pravico do predčasne starostne pokojnine. Tožnik torej ne izpolnjuje pogoja, določenega v ZPIZVZ-A za priznanje in izplačilo pokojnine za nazaj, saj so upravičenci po navedeni določbi državljani Republike Slovenije, ki jim je 18. 10. 1991 manjkalo največ 5 let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Tega pogoja tožnik ne izpolnjuje, ker je 18. 10. 1991 izpolnjeval tako starostni pogoj kot pogoj pokojninske dobe, na ta dan je bil že uživalec pokojnine. Pri tem ni pomembno, ali in koliko časa je tožnik priznano predčasno starostno pokojnino nato pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev nekdanje SFRJ tudi dejansko užival.