obračun obresti pri izvrševanju sklepa o izvršbi – uveljavitev ZPOMZO-1 - konformna metoda – pripis obresti h glavnici – načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča
Za vprašanje, kaj vzeti kot podlago za izračun zakonskih zamudnih obresti po 28. 6. 2003, pri čemer je glavnica zapadla v plačilo pred 28. 6. 2003 in gre torej le za nadaljevanje obrestovanja glavnice, zapadle pred 28. 6. 2003, je odločilna razlaga 1. odstavka 1. člena ZPOMZO-1.
Glavnica in do 28. 6. 2003 natekle obresti pomenijo denarno obveznost v smislu 1. odstavka 1. člena ZPOMZO-1, ki se obrestuje od 28. 6. 2003, ko je dolžnik (zadnjič) prišel v zamudo s plačilom te denarne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO –OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059460
ZPP člen 179, 286, 286/1. OZ člen 346. ZOR člen 371. ZTLR člen 25, 25/1, 25/5.
ugovor zastaranja – pritožbena novota – prekluzija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev načela kontradiktornosti – nasprotna tožba – rok za odgovor na nasprotno tožbo – zastaralni rok – zahtevek za plačilo prometne vrednosti zemljišča
Ker sodišče prve stopnje ni podelilo nasprotni toženi stranki roka za odgovor na nasprotno tožbo (179. člen ZPP), je ta lahko še v pritožbi podala ugovor zastaranja nasprotnega tožbenega zahtevka.
Terjatev za plačilo prometne vrednosti zemljišča iz 5. odstavka 25. člena ZTLR je lastnik zemljišča lahko uveljavljal še v petletnem splošnem zastaralnem roku, ki je začel teči po preteku triletnega prekluzivnega roka, ki je začel teči z dnem, ko je bila končana gradnja gradbenega objekta.
Dejanje motenja posesti je dejanje, ki samovoljno menja obstoječe posestno stanje. Z njim neka oseba samovoljno vrši svojo dejansko oblast tako, da pri tem negira že obstoječo tujo oblast bodisi v celoti bodisi v določenem obsegu. To dejanje vzpostavlja neko novo oziroma spremenjeno posestno stanje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec omejil dejansko oblast tožnikov neoviranega dostopa do njihove hiše in garažiranja osebnega avtomobila ter otežil dosedanji način izvajanja voženj z večjimi vozili s stvarmi za potrebe hiše ter način izvajanja voženj s traktorjem s kurjavo.
V skladu z načelom enakosti pred zakonom je odločitev, da ima pravico do delne pokojnine tudi odvetnik, ki svojo dejavnost opravlja z največ polovico polnega delovnega časa in ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
ZIZ člen 45, 45/2, 45/3, 46, 46/1. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87.
zaznamba izvršbe – pravnomočnost sklepa o izvršbi
Pravnomočnost sklepa o izvršbi je glede na določbo 3. odstavka 45. člena ZIZ potrebna le v primeru, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine. V obravnavanem primeru pa je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi pravnomočne sodbe, torej izvršilnega naslova. V takšnem primeru po določbi 2. odstavka 45. člena ZIZ izvršilno sodišče pošlje sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji in ne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
OZ člen 59, 59/2, 837, 849, 850. ZNPosr člen 5, 13. ZPP člen 8, 337.
posredniška pogodba – provizija – odložni pogoj
Obveznost plačila provizije sta pravdni stranki vezali na pogoj sklenitve nadaljnjih dveh posredniških poslov. Ker se kasneje nista dogovorili za tožničino posredovanje pri nakupu dveh stanovanj, se dogovorjeni odložni pogoji ni izpolnil in spremenjeni dogovor o proviziji ni začel učinkovati. Tožnica je upravičena do dogovorjenega plačila za posredovanje pri prodaji hiše v višini 1,8 % prodajne cene nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056877
OZ člen 179. ZOR člen 200. ZVPSBNO. ZPP člen 154, 154/2.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana škoda – numerus clausus oblik nepremoženjske škode – dolgotrajnost postopka – stroški postopka – načelo uspeha –sprememba sodne prakse
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja do uveljavitve ZVPSBNO ni bila pravno priznana oblika škoda ne po določbah Ustave RS ne po določbah OZ oziroma ZOR. Zakonodajalec je vpeljal numerus clausus oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče zahtevati denarno odškodnino. Nepremoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku in pravice do učinkovitega pravnega sredstva pa ni mogoče uvrstiti v nobeno od oblik nepremoženjske škode, ki so taksativno naštete v 179. do 182. čl. OZ (ali 200. do 203. čl. ZOR).
Sprememba sodne prakse, ki nastane po vložitvi tožbe in odločanju na prvi stopnji, je lahko okoliščina, ki se upošteva pri odločanju o stroških vsega postopka.
delitev solastnine – spor o velikosti solastniškega deleža – napotitev na pravdo – domneva lastništva – prekinitev nepravdnega postopka
Glede na to, da je med udeleženci spor o velikosti solastniškega deleža na solastni nepremičnini, je treba nepravdni postopek prekiniti ter na pravdo napotiti tistega udeleženca, ki zatrjuje drugačne deleže, kot izhajajo iz zemljiške knjige.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-4, 2/4, 15, 15/2. ZDRS člen 40.
invalidska pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - bivši vojaški zavarovanci
Izplačilo pokojnine za nazaj je omogočeno le tistim državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so izpolnili pogoje za priznanje pravice do pokojnine iz 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ (ki jim je 18. 10. 1991 manjkalo največ 5 let starosti ali pokojninske dobe za pridobitev pokojnine po vojaških predpisih), ne pa državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so izpolnili pogoje za priznanje pravice do pokojnine iz 4. alineje 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ tako kot tožnik, ki mu je bila na tej podlagi s pravnomočno sodbo priznana pravica do invalidske pokojnine.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 163, 163/2. OZ člen 179.
pravdni stroški – uspeh v pravdi – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
Ker temelj odškodninske obveznosti ni bil sporen, je edino merilo uspeha višina prisojene odškodnine. Pri odločitvi o stroških je sodišče vezano na zahteve strank, zato nepriglašenih stroškov izvedenine ni mogoče upoštevati pri odmeri stroškov.
sposobnost biti stranka – neznani dedič – skrbnik zapuščine – začasni zastopnik
Neznani dediči ne morejo biti pravdna stranka. Ker neznani dediči ne morejo biti pravdna stranka, bi bilo brezpredmetno postavljanje skrbnika za posebne primere po 211. členu ZZDR, v zvezi s tem pa tudi ni podlage za postavitev začasnega zastopnika po 82. členu ZPP.
zamuda dolžnika – vložitev tožbe pred tujim sodiščem
Tožena stranka je prišla v zamudo na dan, ko je bila vložena tožba pred italijanskim sodiščem. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je tožena stranka prišla v zamudo z dnem, ko je tožeča stranka s tožbo terjala plačilo od nje. Ker pa tožeča stranka plačila od tožene stranke ni terjala šele s tožbo s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16. 5. 2005, na kar se sedaj sklicuje v pritožbi, pač pa že 10. 3. 1992 pred italijanskim sodiščem, je v zamudi že od tistega dne.
Izvrševalec posesti, ki ustreza služnostni pravici vožnje po služečem zemljišču, ima posestno varstvo. Posestno varstvo se v tem primeru omejuje na del stvari (npr. služnostna trasa), na kateri se izvaja bodisi delna posest bodisi soposest.
URS člen 14, 14/1. ZŠtip člen 13. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij člen 8.
državna štipendija – načelo enakosti
Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij s tem, ko v okviru dohodkovnega cenzusa določa pogoj za pridobitev štipendije ter ob tem upošteva oddaljenost dijakov in študentov od kraja šolanja in razvitost regije, iz katere je dijak oziroma študent, ne krši načela enakosti pred zakonom.
V primeru, ko se nujna pot določi po že obstoječi izgrajeni poti, je pri izračunu nadomestila potrebno upoštevati tudi vrednost zgrajene poti, saj predlagateljici poti (v tem delu) ne bo potrebno zgraditi.
V konkretnem primeru gre za spor iz pogodbenega razmerja med gospodarsko družbo in fizično osebo in ne za spor med gospodarsko družbo in samostojnim podjetnikom.
Ob ugotovitvi, da so bili tožnikovi dohodki bistveno večji, skrb za družino in gospodinjstvo pa približno enaka, je pravilna odločitev, da znaša delež tožnika na skupnem premoženju 60%.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020920
OZ člen 15, 74, 74/1, 376, 378, 378/1. ZIZ člen 17, 17/2, 19, 19/1, 44, 44/3. ZOdv člen 2, 2/1. ZPP člen 9, 11, 11/1, 86, 86/1, 181, 181/1, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 74, 137.
kumulacija zahtevkov – pravnomočno razsojena stvar – nedopustnost ugotovitvenega zahtevka – bistvena kršitev določb postopka – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – pravdni stroški - pravica odvetnika kot pooblaščenca do nagrade
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da ne obstoji dejstvo pravnomočne odločitve o vtoževani terjatvi. Vendar pravnomočne odločbe ni dopustno ponovno preverjati v pravdi, ampak je sama izvršilni naslov (drugi odstavek 17. in prvi odstavek 19. člena ZIZ), zato je ugotovitveni zahtevek glede pravnomočnosti in posledični dajatveni zahtevek za pravnomočno prisojeno terjatev nedopusten že iz tega razloga.
protipraven odvzem prostosti – motiv pri storitvi kaznivega dejanja
S kaznivim dejanjem protipravnega odvzema prostosti je napadena svoboda gibanja, ki jo opredeljuje že Ustava Republike Slovenije v 19., 20. in 32. členu. Iz teh ustavnih določil izhaja, da se nikomur ne sme odvzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki jih določa zakon. To kaznivo dejanje je trajajoče in sicer traja od začetka do prenehanja protipravnega stanja, nastalega s protipravnim odvzemom prostosti.
Protipravnost dejanja je podana, če storilec nekoga zapre ali mu omeji prostost, ne da bi zato sploh imel pooblastilo, uradna oseba pa tedaj, ko zlorabi svoj položaj ali pravice.
Motiv oziroma nagib je psihično gibalo, ki vodi storilca pri storitvi kaznivega dejanja: lahko je pozitiven ali negativen (na primer sovraštvo, maščevanje, ljubosumje itd.). Nagib oziroma motiv praviloma ni vključen v storilčev naklep in tudi ni zakonski znak kaznivega dejanja (razen pri motiviranih deliktih).