obračun obresti pri izvrševanju sklepa o izvršbi – uveljavitev ZPOMZO-1 - konformna metoda – pripis obresti h glavnici – načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča
Za vprašanje, kaj vzeti kot podlago za izračun zakonskih zamudnih obresti po 28. 6. 2003, pri čemer je glavnica zapadla v plačilo pred 28. 6. 2003 in gre torej le za nadaljevanje obrestovanja glavnice, zapadle pred 28. 6. 2003, je odločilna razlaga 1. odstavka 1. člena ZPOMZO-1.
Glavnica in do 28. 6. 2003 natekle obresti pomenijo denarno obveznost v smislu 1. odstavka 1. člena ZPOMZO-1, ki se obrestuje od 28. 6. 2003, ko je dolžnik (zadnjič) prišel v zamudo s plačilom te denarne obveznosti.
začasna odredba – obramba dolžnika zoper predlagano začasno odredbo
Dolžnik se proti zavarovanju z začasno odredbo ne more uspešno braniti z ugovorom, da mu začasna odredba preprečuje zavarovanje bodočega dolga (kredita) proti tretji osebi.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – vsebina izvršilnega predloga – obseg preizkusa izvršilnega predloga – izvršljivost sodne poravnave
Na podlagi prvega odstavka 42. člena ZIZ mora upnik izvršilni naslov, na podlagi katerega zahteva izvršbo, v predlogu za izvršbo določno označiti in navesti, ali je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti. Breme dokazovanja resničnosti vsebine podatkov v predlogu je na upniku v primeru, če dolžnik ugovarja sklepu o izvršbi. Navedene določbe ZIZ pa ne pomenijo, da bi sodišče prve stopnje moralo dovoliti izvršbo ne glede na vsebino predloga za izvršbo (in izvršilnega naslova, če je ta priložen izvršilnemu predlogu). ZIZ namreč ne izključuje preizkusa izvršilnega predloga glede obstoja formalnih in materialnih predpostavk za dovolitev izvršbe.
pravice na podlagi invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - sodni izvedenec - mnenja invalidskih pokojnin
Dvom v verodostojnost izvedenskih mnenj invalidskih komisij bi tožnik moral utemeljiti z navedbo dejstev in dokazov, da navedena organa tožnikove delovne zmožnosti, ob upoštevanju delovne dokumentacije, nista pravilno in popolno ugotovila. Posplošena trditev, da sta invalidski komisiji organa tožene stranke in da že zato mnenja niso objektivna, ne zadošča in ne more biti podlaga za to, da ju sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo oz. da bi izvedlo dokaz s postavitvijo sodnega izvedenca.
V primeru, ko se nujna pot določi po že obstoječi izgrajeni poti, je pri izračunu nadomestila potrebno upoštevati tudi vrednost zgrajene poti, saj predlagateljici poti (v tem delu) ne bo potrebno zgraditi.
prenehanje obveznosti – zastaranje terjatve – čas, ki je potreben za zastaranje – občasne terjatve – prodaja na obroke – obrok leasinga – anuiteta – uporaba pravil o prodaji na obroke – leasing pogodba
Ker je bilo v leasing pogodbi dogovorjeno, da se obroki revalorizirajo mesečno glede na stopnjo temeljne obrestne mere, ne moremo govoriti o anuitetah. Te so namreč vnaprej določene po enakih zneskih, ki dospevajo v plačilo občasno in s katerimi se odplačujeta glavnica in obresti. Če zneski niso enaki, nimajo temeljne značilnosti anuitete in zato za takšna obročna odplačila ne velja tri letni zastaralni rok.
zamuda dolžnika – vložitev tožbe pred tujim sodiščem
Tožena stranka je prišla v zamudo na dan, ko je bila vložena tožba pred italijanskim sodiščem. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je tožena stranka prišla v zamudo z dnem, ko je tožeča stranka s tožbo terjala plačilo od nje. Ker pa tožeča stranka plačila od tožene stranke ni terjala šele s tožbo s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16. 5. 2005, na kar se sedaj sklicuje v pritožbi, pač pa že 10. 3. 1992 pred italijanskim sodiščem, je v zamudi že od tistega dne.
prepozen dokazni predlog - prekluzija dokaznega predloga – opravičljiv razlog za prepozen dokazni predlog
Opravičljiv razlog je, če stranka določenih dejstev in dokazov predhodno ne navede, ker glede na dotedanji tek postopka ni bilo pričakovati, da so relevantni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO –OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059460
ZPP člen 179, 286, 286/1. OZ člen 346. ZOR člen 371. ZTLR člen 25, 25/1, 25/5.
ugovor zastaranja – pritožbena novota – prekluzija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev načela kontradiktornosti – nasprotna tožba – rok za odgovor na nasprotno tožbo – zastaralni rok – zahtevek za plačilo prometne vrednosti zemljišča
Ker sodišče prve stopnje ni podelilo nasprotni toženi stranki roka za odgovor na nasprotno tožbo (179. člen ZPP), je ta lahko še v pritožbi podala ugovor zastaranja nasprotnega tožbenega zahtevka.
Terjatev za plačilo prometne vrednosti zemljišča iz 5. odstavka 25. člena ZTLR je lastnik zemljišča lahko uveljavljal še v petletnem splošnem zastaralnem roku, ki je začel teči po preteku triletnega prekluzivnega roka, ki je začel teči z dnem, ko je bila končana gradnja gradbenega objekta.
sposobnost biti stranka – neznani dedič – skrbnik zapuščine – začasni zastopnik
Neznani dediči ne morejo biti pravdna stranka. Ker neznani dediči ne morejo biti pravdna stranka, bi bilo brezpredmetno postavljanje skrbnika za posebne primere po 211. členu ZZDR, v zvezi s tem pa tudi ni podlage za postavitev začasnega zastopnika po 82. členu ZPP.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 163, 163/2. OZ člen 179.
pravdni stroški – uspeh v pravdi – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
Ker temelj odškodninske obveznosti ni bil sporen, je edino merilo uspeha višina prisojene odškodnine. Pri odločitvi o stroških je sodišče vezano na zahteve strank, zato nepriglašenih stroškov izvedenine ni mogoče upoštevati pri odmeri stroškov.
Izvrševalec posesti, ki ustreza služnostni pravici vožnje po služečem zemljišču, ima posestno varstvo. Posestno varstvo se v tem primeru omejuje na del stvari (npr. služnostna trasa), na kateri se izvaja bodisi delna posest bodisi soposest.
določitev vrednosti spornega predmeta – pritožba zoper odločbo o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta
Odločitev, s katero je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo sodne takse, je najmanj preuranjena glede na to, da se do vrednosti spornega predmeta v izreku odločbe ni opredelilo. Če se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari (v konkretnem primeru se je postopek končal s sodno poravnavo), je namreč na podlagi določila 2. odstavka 31. člena ZST-1 dopustna posebna pritožba zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti predmeta, ki je nato podlaga za plačilo sodne takse.
Toženec je zaslišan kot stranka izpovedal, da je svojemu sinu prepustil obdelovanje kmetije. Izpovedal je tudi, da kmetije nanj ni prepisal. Toženčev sin je torej z obdelovanjem sosednje parcele tožnikov izvrševal tisto, kar mu je toženec dovolil. Pri obdelovanju omenjene nepremičnine je res izvrševal dejansko oblast nad njo, hkrati pa je izvrševal tudi dejansko oblast toženca. Toženčev položaj, ki bi glede na navedeno vedno imel možnost zahtevati od svojega sina izročitev nepremičnine v neposredno posest, vsebuje vse značilnosti položaja posrednega posestnika.
Toženec bi bil pasivno legitimiran tudi, če bi prišlo do spremembe posestnega stanja brez njegove vrednosti ali morda celo proti njegovi volji, če bi odklanjal vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja oziroma restitucijo posesti. V takšnem primeru bi odklanjanje restitucije pomenilo poseg v posest.
Po uveljavitvi ZST-1 in ZPP-D ni več podlage za to, da bi pravdno sodišče odločalo o pritožbi zoper sklep, ki se nanaša na sodno takso.
Ker torej ZST-1 ne ureja pravice do pritožbe, je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dokončna. Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi sicer zapisalo pravni pouk, po katerem naj bi bila pritožba dovoljena. Vendar pa to ne vpliva na pravico do pritožbe, če zakon te pravice ne daje.
Ko sodišče v izreku sodbe odloči o zakonskih zamudnih obrestih, te od 1.1.2007 vselej prizna od glavnice izražene v eurih – ne glede na to, da so obresti začele teči že pred 1.1.2007.
izvršljivost odločbe - pravice na podlagi invalidnosti - sprememba stanja
V primeru spremembe stanja invalidnosti in pridobitve novih pravic iz invalidskega zavarovanja stara pravica traja do prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, ki je ugotovljena z dokončno odločbo.
ZOR člen 52, 103, 105, 313, 399, 446, 557, 558. ZPP člen 7, 8, 212.
posojilna pogodba – zadolžnica – nepristna valutna terjatev – dogovor o obrestni meri - nedopustne pogodbene obresti – podatki glede posojilnega razmerja – trditveno in dokazno breme
Posojilodajalec je upravičen zahtevati vrnitev posojila in (dogovorjene) pogodbene obresti v višini kogentno prepisane višine obrestne mere. Za ugotovitev višine obresti, do katerih bi bil upravičen, bi moral tožnik navesti podatke, ki omogočajo njihovo določitev. Navajati bi moral, kdaj točno je toženki dal posojilo v višini 9.000 DEM. Temu trditvenemu bremenu tožnik ni zadostil.
URS člen 14, 14/1. ZŠtip člen 13. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij člen 8.
državna štipendija – načelo enakosti
Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij s tem, ko v okviru dohodkovnega cenzusa določa pogoj za pridobitev štipendije ter ob tem upošteva oddaljenost dijakov in študentov od kraja šolanja in razvitost regije, iz katere je dijak oziroma študent, ne krši načela enakosti pred zakonom.