izročitev - izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - razmere v zaporu
V obravnavani zadevi je odločilno, da tožnik v času, ko je minister za pravosodje izdal odločbo, s katero je dovolil izročitev tožnika, v Republiki Sloveniji ni imel pravice pribežališča, da v konkretnem primeru ne gre za politično kaznivo dejanje in da ni ugotovljen obstoj verjetnosti, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki (Ruski federaciji) mučena oz. bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oz. jo na ta način kaznovalo.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014 (2013) člen 32. ZUP člen 9, 9/1, 9/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave
Med strankama upravnega spora je sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki je zavrnil izplačilo plačilnih pravic na podlagi ugotovitve, da je tožnika šteti kot namernega čezmernega prijavitelja, v smislu 32. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014.
Ker je tožena stranka v pritožbenem postopku, skladno s pooblastilom iz prvega odstavka 251. člena ZUP, sama ugotavljala (v okviru pritožbenih navedb) dejansko stanje, bi po presoji sodišča morala upoštevati določbo 9. člena ZUP in stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, preden se izda odločba.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-3, 73, 73/1. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Grosuplje (2013) člen 80.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odmik od parcelne meje - soglasje soseda
Soglasij, ki pomenijo privolitev h gradnji, kot je bila sosedom na podlagi PGD predstavljena v prejšnjem postopku, ni mogoče uporabiti ob spremenjenem PGD v sedanjem postopku, tudi če odmiki ostanejo enaki.
ZUP člen 223, 223/1. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - sklep o popravi pomote - univerzalno pravno nasledstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prepozno vložena tožba - zavrženje tožbe
S sklepom o popravi pomote je toženka popravila napačno navedbo prijavitelja in njegovega zastopnika, ki se ji je primerila v zavrnilnem sklepu, s tem pa po presoji sodišča ni posegala v vsebino tega sklepa. Tožnik sam izrecno navaja, da je od prenosne družbe na podlagi Delitvenega načrta prevzel vsa pravna razmerja v zvezi z vodenjem in prijavo na razvojne razpise, nanj so tako prešle tudi vse pravice in obveznosti iz naslova predmetnega javnega razpisa. S tem, ko je tožnik postal univerzalni pravni naslednik prejšnjega prijavitelja, družbe A. d.o.o., je postal novi nosilec pravic in obveznosti iz naslova predmetnega javnega razpisa. Zato sodišče pritrjuje toženki, da z izdajo sklepa o popravi pomote ni v ničemer spreminjala izjave svoje volje.
Očitna poprava pisne pomote pri navedbi prijavitelja in njegovega zastopnika, pri čemer je tožnik univerzalni pravni naslednik prvotnega prijavitelja in s tem novi nosilec vseh pravic in obveznosti iz naslova tega javnega razpisa (kar ni sporno, saj to navaja tožnik sam), ne more biti za tožnika nič bolj neugodna, kot je bila že sama zavrnitev vloge na javnem razpisu za prvotnega prijavitelja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodkovni cenzus - preprečevanje nasilja v družini - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - novota - izkazovanje ogroženosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Na podlagi določbe 26. člena ZPND je mogoče priznati BPP za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja, le v primeru, če CSD v mnenju o ogroženosti navede, da je dodelitev BPP za take postopke nujna.
trošarina - vračilo trošarine za energente - izpolnjevanje pogojev za vračilo trošarine - pogoji za vračilo
Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, saj sta oba upravna organa izhajala iz podatkov o tožnikovem procesu, ki jih je tožnik predložil, in sta tudi pojasnila, zakaj ocenjujeta, da gre v obravnavanem primeru za razvrstitev v področje B (Rudarstvo), pri čemer sta se sklicevala na pravilne določbe Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti in njene priloge I in II ter njena pojasnila, ki sta jih glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabila.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1., 3a, 144. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/1.
inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - počitniški objekt - podporni zid - gradnja kleti - pomožni kmetijski objekt - gradnja počitniškega objekta brez gradbenega dovoljenja
Gradbeni inšpektor je na podlagi ugotovitev z ogleda gradnje predmetnega objekta in podpornih zidov ter zbranih drugih ustreznih podatkov ugotovil, da gre za gradnjo počitniškega objekta (in ne enostavni objekt - kmečko lopo oz. klet), za katerega ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, zato je pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo in zakonito odredil ukrepe iz 152. člena ZGO-1.
javni razpis - razstavljanje na sejmu - izpolnjevanje razpisnih pogojev - presoja izpolnjevanja pogojev - seznanitev stranke z ugotovitvami postopka
Glede na dejansko stanje in ugotovitve tožene stranke, da podatki o deležu tujih razstavljavcev med vsemi razstavljavci za sejem za leto 2017 v bazah niso dostopni, bi morala tožena stranka po presoji sodišča pred sprejemom odločitve o tožnikovi vlogi, tožnika seznaniti s temi ugotovitvami in ga pozvati, da ustrezne podatke, t. j. podatke, ki se nanašajo na sejem za leto 2017, predloži sam, nato pa na tej podlagi z upoštevanjem morebitnih tožnikovih podatkov ugotoviti dejansko stanje in izpolnjevanje spornega razpisnega pogoja, pri tem pa se tudi opredeliti do morebitnih podatkov, ki bi jih toženi stranki posredoval tožnik. Sodišče sicer ugotavlja, da gre v primeru javnih razpisov praviloma za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, ker se dejstva in okoliščine v zvezi z javnimi razpisi ugotavljajo na podlagi listinskih dokazil (138. in 144. člen ZUP). Vendar pa iz zgoraj opisanih okoliščin konkretne zadeve izhaja, da bi morala tožena stranka v skladu z načelom materialne resnice iz 8. člena ZUP, ki se na podlagi 4. člena ZUP smiselno uporablja v tem postopku, ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršilni postopek - inšpekcijski postopek - višina denarne kazni - napačna uporaba materialnega prava
Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe (s sklepom o dovolitvi izvršbe se izvršba po uradni dolžnosti začne - 290. člen ZUP) z dne 30. 7. 2018, sta oprla na določbe ZGO-1, ki od uveljavitve GZ, od 1. 6. 2018, ne velja več. Posledično je napoved (opozorilo) uporabe denarne kazni, kolikor zavezanec ukrepa ne bo izvršil do določenega roka, v višini kot je določena v ZGO-1 za manj zahtevni objekt, oprl na napačno pravno podlago.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe
Ker tožnica kot inšpekcijska zavezanka ni izpolnila obveznosti iz izvršilnega naslova, je bilo rušenje, ki ga je opravil pooblaščeni izvajalec, potrebno, posledično pa tudi stroški, nastali s tem dejanjem. Tožnica bi se jim lahko izognila le, če bi do datuma opravljanja izvršbe odstranila obravnavani objekt.
davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - oporočno dedovanje - dedovanje po mačehi - smrt očeta - prvi dedni red - pastorek - svaštvo
Iz drugega odstavka 9. člena ZDDD izhaja izenačitev obravnave dedičev prvega dednega reda in pastorka. Medtem ko prvi kot zapustnikovi potomci dedujejo že na podlagi zakona, pastorki dedujejo samo na podlagi oporoke, saj jih ZD ne predvideva kot zakonite dediče. Dedujejo torej le po zapustnikovi volji, ki jo izrazi s sestavo oporoke, kar pomeni, da je zakonodajalec pri davčni oprostitvi pastorka tej okoliščini dal odločilno težo enako, kot jo ima zakon pri dedičih prvega dednega reda. Na okoliščini oporočnega dedovanja je tako vzpostavljena domneva, da je pastorek (dedič) zapustniku to, kar so (ali bi bili, če bi jih imel) že po samem zakonu zanj njegovi potomci.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 29/1, 29/2, 29/2-3, 29/3.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - davčno (ne)priznani odhodki - odstop terjatve (cesija) - ekonomska upravičenost posla - običajna poslovna praksa - povezane družbe
Sodišče se strinja s presojo o dvomljivosti ekonomske upravičenosti obravnavane cesije, ki izhaja iz izpodbijane odločbe in je bila na drugi stopnji potrjena. Pravnorelevantna dejstva v zvezi s predmetno transakcijo, med strankama niso sporna; spor med strankama obstaja o pravni kvalifikaciji teh dejstev in pravnih posledicah, ki iz teh dejstev izvirajo. Za presojo ekonomske upravičenosti poslov je treba upoštevati okoliščine na strani zavezanca in ne interesov drugih, četudi povezanih oseb, razen kolikor se ti interesi ne preslikajo neposredno tudi v zavezančeve interese. Nasprotno pa ni nesporno, kot to trdi tožnik, da bi bila A.D. v obravnavanem obdobju plačilno nesposobna, zaradi česar naj ne bi bila mogoča izterjava; v izpodbijani odločbi je konkretno obrazloženo, kakšen je bil položaj A.D. (konkretno so navedena obdobja blokad transakcijskih računov, konkretno je navedeno, da je A.D. imela stvarno premoženje, četudi obremenjeno, konkretno je navedeno, da se nad njo tudi do izdaje izpodbijane odločbe ni vršil insolvenčni postopek, davčni organ je dodal tudi, da bi bila tudi A.D. gotovo sposobna plačati 1 EUR namesto celotnega dolga v višini 525.475,32 EUR), tožnik pa vsega tega ni konkretizirano osporaval in v tej zvezi ni izpolnil niti trditvenega niti dokaznega bremena.
zaposlovanje - preprečevanje zaposlovanja in dela na črno - ugotovitvena odločba - pristojnost za izdajo odločbe
Sodišče sodi, da za izdajo take odločbe (t.i. ''ugotovitvene odločbe'' o ne-ravnanju zavezanca - tožnika v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1) organ ni imel podlage v ZPDZC-1, čemur smiselno ugovarja tudi tožnik.
ZBPP člen 8, 8/1, 8/1-4, 24, 24/1, 24/1-1, 32, 32/2, 32/2-4. ZUP člen 67, 67/1.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Vložena prošnja tožnice je bila z izpolnitvijo v rubriki "podatki o zadevi" le z navedbo opravilne številke izvršilne zadeve nepopolna. Zato toženka s pozivom z dne 28. 11. 2019, ko na dopolnitev rubrike "podatki o zadevi" tožnice ni pozvala, ni pravilno uporabila prvega odstavka 67. člena ZUP,
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - dohodkovni cenzus - tožbena novota - nov dokaz
Mnenje CSD z dne 15. 11. 2019 v času izdaje izpodbijane odločbe ni obstajalo, tožnica pa tudi ni izkazala, da v postopku upravičeno ni predložila mnenja, ki bi se nanašalo na dodelitev BPP za postopke po zakonu o družinskih razmerjih, kajti poučena o tem, kakšno mnenje bi ji omogočilo pridobiti BPP, je bila.
kmetijsko zemljišče - inšpekcijski ukrep - uporaba kmetijskih zemljišč v drug namen - varstvo kmetijskih zemljišč
Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetni parceli za delno kmetijsko in delno stavbno zemljišče s površino prvega 1.560 m2 in površino drugega 275 m2 (odstotno razmerje 85 : 15), ob ugotovljenem obsegu nasutega gramoza (površine okoli 700 m2), kar znatno presega površino stavbnega zemljišča, predstavlja tudi po presoji sodišča nasutje gramoza na tem zemljišču uporabo, ki ni v skladu z njenim namenom. Tako je zahteva inšpekcijskega organa, da mora tožnik z navedenega zemljišča odstraniti nasuti gramoz in zemljišče uporabljati le v kmetijski namen, zakonita.
ZEN člen 70, 80, 80/1. Pravilnik o vpisih v kataster stavb (2002) člen 10a. SPZ člen 105, 105/2, 105/3, 105/4. SZ-1 člen 20, 20/4.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - evidentiranje zemljišča pod stavbo - stavba z več posameznimi deli - skupni deli stavbe - solastnina - vzpostavitev etažne lastnine - elaborat
Postopek vpisa stavbe v kataster ni postopek, ki bi bil namenjen ugotavljanju, kdo naj bi bil dejanski lastnik določenih delov stavbe, pa tudi ne temu, kdo posamezne dele stavb ali dele skupnih prostorov dejansko uporablja in ima za tako uporabo pravni naslov oziroma tega naslova nima. V geodetskem postopku geometer zgolj izdela elaborat stavbe, ki vsebuje predpisane obrazce in v katerih se povzamejo podatki o številki stavbe ali dela stavbe, stanovanja, poslovnega prostora, dejanski rabi (ne pa o uporabi, torej o tem, kdo prostor uporablja), površini dela stavbe in o drugih okoliščinah, vsebovanih v obrazcih.
Pripojitev pomožnih delov k posamičnim delom stavbe bi bila možna le v primerih, ko pomožni del spada k stanovanju ali drugemu samostojnemu prostoru samo, če je bilo ob delitvi tako izrecno določeno. Če posebnega dogovora ni bilo, spada med skupne dele in tako ne more predstavljati dela posameznega dela stavbe oziroma dela stanovanja ali poslovnega prostora.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodkovni cenzus - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - kazenski postopek - dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku
Na podlagi ZPND ni mogoče dodeliti BPP za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskih postopkih (27. člen).
davek od nenapovedanih dohodkov - tožba zaradi molka organa - molk drugostopenjskega organa - procesne predpostavke
Ni sporno, da je tožnik po poteku dvomesečnega roka za odločitev o pritožbi zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo toženki poslal poziv oziroma zahtevo za izdajo odločbe o vloženi pritožbi v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1. Prav tako ni sporno, da o tožnikovi pritožbi pritožbeni organ še ni odločil do vložitve tožbe v upravnem sporu.