mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - varna izvorna država
Tožnik je tako ob vložitvi prve kot tudi druge prošnje navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite in da njegovih domnevnih težav in razlogov, kot jih je predstavil in se nanašajo na revščino in nezaposlenost v izvorni državi, ni mogoče povezati z utemeljenim strahom in ogroženostjo zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini. Iz njegovih izjav je očitno, da je državo zapustil zaradi slabe ekonomske situacije in majhnih možnosti pridobitve zaposlitve.
Vloga tožnikovega pooblaščenca je bila potrebna za pravilno rešitev zadeve. Po prejemu te vloge je prvostopenjski organ na tožnikovega pooblaščenca naslovil dopis o spremenjenem, krajšem datumu ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja. Tožnik je po presoji sodišča upravičen do povračila stroškov za vlogo v zvezi s popravkom datuma o ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja, saj se je postopek začel po uradni dolžnosti in se je končal za tožnika ugodno.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 8. 2. 2020 in se vanj ni več vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora ne izkazuje več.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - zavrženje ponovne prošnje - domneva umika prošnje - vsebinska odločitev
Pristojni organ je o tožnikovi prvi prošnji odločil in jo zavrnil, tožnik je vložil tožbo in sodišče je tožbo zavrglo, ker je tožnik med upravnim sporom samovoljno zapustil azilni dom. To pomeni, da je bila njegova prošnja pravnomočno zavrnjena. Pravnomočna upravna odločba, pomeni odločitev o pravici oziroma pravni obveznosti, ki se ne more več izpodbijati v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - preganjanje - tožbena novota
Tožnik je uveljavljal v postopku narodnostno preganjanje, vendar je pojasnil, da je s tem dejansko menil na revščino, zaradi starih oblek so ga grdo gledali učitelji, sošolci so se ga izogibali, prav tako je zaradi revščine čakal na dokumente dalj časa, češ da bi jih hitreje dobil, če bi plačal podkupnino, bolnišnico je imel možnost obiskati samo dvakrat, ker ni imel denarja, sicer pa mu je zlomljeno nogo zastonj pozdravil zdravilec. Dodal je še, da je sam narodnostno Arabec, v državi pa so dejansko preganjani ljudstvo Sahravi, ki prebivajo na južnem delu Maroka v puščavi. Tudi iz vsega navedenega ne izhaja, da bi bil tožnik v Maroku preganjan.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - ponovljeni postopek - varna izvorna država - informacije o izvorni državi - prosilec iz Maroka
Ker tožena stranka v ponovljenem postopku ni pridobila specifičnih informacij z vidika zatrjevane diskriminacije na podlagi pripadnosti etični skupini-Berberov v Maroku v zvezi s konkretnim primerom, so razlogi izpodbijane odločbe v tem delu bistveno pomanjkljivi, zato se je ne da celovito preizkusiti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-d.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Republika Avstrija je odgovorila Republiki Sloveniji, da je odgovorna država članica za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, zato je tožena stranka pravilno ugotovila, da so podane okoliščine, zaradi katerih je za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Republika Avstrija. Tožnik svojih navedb, da naj bi bila Avstrija rasistična država, ni podprl s konkretnimi dogodki, da ni navedel niti enega samega tovrstnega dogodka in da ni navedel nobenih sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi podprle dejstvo, da je bil v času njegovega prebivanja v Republiki Avstriji podvržen nevarnosti nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 31. 1. 2020 in se vanj ni več vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora ne izkazuje več.
ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/1-5. ZDDV-1 člen 78.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - davčni inšpekcijski nadzor - samostojni podjetnik posameznik - nakup in prodaja motornih vozil in gradbenih strojev - ocena davčne osnove - verjetna davčna osnova
Izpolnjeni so pogoji, ki so za ugotavljanje davčne osnove s cenitvijo določeni v prvem odstavku 68. člena ZDavP-2. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je tožnik izdajal navidezne listine – komisijske pogodbe in račune za vozila terizkazal le del na tej podlagi doseženih prihodkov. Tožnik ni imel transakcijskega računa, na katerega bi polagal prejeto gotovino, prav tako pa ni vodil blagajniške dokumentacije (blagajniški prejemki, blagajniški dnevnik), tako da iz predložene dokumentacije tudi prejem gotovine ni razviden. Ob podanih pogojih za cenitev davčne osnove, pa se ta določi v verjetni višini, to je taki, ki se najbolj približa realnim rezultatom poslovanja. Verjetna davčna osnova se z oceno ugotavlja prav zato, ker realnih rezultatov poslovanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - pogoji za vračilo - vozilo za prevoz družin - dokazilo o skupnem gospodinjstvu - omejitev dokazovanja
Točka 2 prvega odstavka 5. člena ZDMV omejitve uporabe dokazov v zvezi z dokazovanjem dejstva velike družine in skupnega gospodinjstva ne vsebuje. Pojma dokazilo o skupnem gospodinjstvu, na katerega se sklicuje navedena določba, že jezikovno ni mogoče enačiti s pojmom potrdilo o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda upravna enota na podlagi zahteve. Če bi hotel zakonodajalec omejiti dokazna sredstva glede dokazovanja skupnega gospodinjstva le na navedena potrdila, bi to v zakon izrecno zapisal, torej navedel, da gre za potrdilo o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda upravna enota.
Res je, da se praviloma skupno gospodinjstvo dokazuje s potrdilom o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda Upravna enota in je vezano na prijavo prebivališča oseb, ki tvorijo gospodinjstvo. Navedeno pa ne pomeni, da je to edini možen dokaz za dokazovanje navedenega dejstva in da če oseba statusa prebivališča pred Upravno enoto ni uredila, ne more izkazati obstoja skupnega gospodinjstva.
ZUP člen 214, 297. ZFPPIPP člen 132. ZVO-1 člen 9, 156, 157, 161.
upravna izvršba - stroški izvršbe - izvršba po drugih osebah - prisilna poravnava - posledice začetka postopka prisilne poravnave - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - obrazložitev odločbe - obremenjevanje in uničenje okolja - ravnanje z odpadki
V zvezi z uvedbo postopka prisilne poravnave zoper povzročitelja obremenitve okolja ZVO-1 nima nobenih določb, po presoji sodišča pa glede na to, da je povzročitelj odgovoren za obremenjevanje okolja v primeru stečaja ali likvidacije, to (še toliko bolj) velja za povzročitelja obremenitve okolja, ki je v postopku prisilne poravnave. Namen postopka prisilne poravnave je namreč finančno prestrukturiranje dolžnikovega podjema in se poslovanje dolžnikovega podjema (oziroma njegovega rentabilnega dela) po opravljeni prisilni poravnavi nadaljuje.
Postopek izvršbe se z začetkom postopka prisilne poravnave ne prekine (kot sicer določa prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP), ker gre za terjatev, ki ne vpliva na obseg stečajne mase. V predmetni zadevi ne gre za obveznost tožeče stranke do njenih upnikov, ampak za njeno obveznost kot inšpekcijskega zavezanca na podlagi določb ZVO-1. To pa pomeni, da ne gre za vprašanje obsega stečajne mase, ampak za inšpekcijski ukrep, izdan z namenom zagotovitve varstva okolja pred obremenjevanjem z odpadki. Iz tega razloga se tudi določba prvega odstavka 161. člena ZVO-1, ki določa, da se nedenarne terjatve do insolventnega dolžnika z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku postopka prisilne poravnave, v predmetni zadevi ne uporabi.
Sodišče pa pritrjuje tožbi v delu, v katerem le ta navaja, da izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen in ga zaradi tega ni mogoče preizkusiti.
trošarina - vračilo trošarine za energente - zavrnitev zahtevka - pogoji za vračilo
Organa sta zaključila, da gre v tožnikovem primeru sušenja kremenovega peska (kolikor ne gre za namen nadaljnje proizvodnje oz. predelave v oplaščene kremenove peske in izdelke za livarstvo) za dejavnost, ki sodi pod rudarstvo in ne pod predelovalno dejavnost, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za vračilo trošarine iz 3. točke prvega odstavka 55. člena ZTro.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - samska oseba - lastni dohodek prosilca
Tožnik je razvezan, njegova mladoletna otroka pa sta bila na podlagi sodne poravnave dodeljena v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, zato je organ za brezplačno pravno pomoč tožnika pravilno štel kot samsko osebo in ugotovil, da mesečni dohodek tožnika kot samske osebe v relevantnem obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje presega dvakratnik osnovnega dohodka minimalnega dohodka.
Podlaga za odločitev je lastni dohodek tožnika, ta pa se ugotovi na podlagi povprečnih mesečnih dohodkov in prejemkov, morebitni odtegljaji iz naslova kreditnih obveznosti pa na to ugotovitev ne vplivajo. Pri tem se odšteje le v relevantnem obdobju izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, to pa je organ pri izdaji izpodbijane odločbe upošteval.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - posebni ugotovitveni postopek - načelo iskanja materialne resnice - načelo zaslišanja
Dolžnost toženke oziroma njene uradne osebe je, da izvede posebni ugotovitveni postopek tako, kot zahteva ZUP, torej da ugotovi vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev in da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (v tem okviru dopolnjuje dejansko stanje, dokler ni popolno ugotovljeno, odreja po potrebi dokaze tudi po uradni dolžnosti itd.).
izvršba - davčna izvršba - neplačana sodna taksa - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - zastaranje - prekinitev zastaranja
Glede na davčno izvršbo za izterjavo neplačane sodne takse je toženka pravilno uporabila določbe ZST-1 o zastaranju in ugovor zastaranja zavrnila kot neutemeljen. V 9. členu ZST-1 je določeno, da pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v petih letih po zapadlosti takse v plačilo. Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. Zastaranje pa nastopi v vsakem primeru v desetih letih po zapadlosti takse v plačilo. Ugovor, da bi bilo potrebno upoštevati določila ZP-1 je torej neutemeljen.
cestni promet - vinjeta - izdaja nadomestne vinjete - nenamerno uničena vinjeta
Organ je po ugotovitvi, da razlog, ki ga navaja tožnik za izdajo nadomestne vinjete (nenamerno poškodovanje pri nameščanju vinjete na vozilo), ni razlog, ki ga 38. člen ZCestn opredeljuje kot enega izmed razlogov za izdajo nadomestne vinjete, pravilno vlogo tožnika zavrnil. Kot je tožniku pojasnil že drugostopni organ (in z njegovim pojasnilom se sodišče strinja), so razlogi, določeni v prvem odstavku 38. člena ZCestn, taksativno določeni in le v primeru, če so ti razlogi izpolnjeni, je izdaja nadomestne vinjete upravičena. Če bi organ to določbo širil na drugačne primere, bi s tem kršil zakon.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - vrednost kapitala ob odsvojitvi
Po presoji sodišča je, glede na določbo 425. člena ZGD-1 in glede na podano izjavo tožnice z dne 11. 11. 2013, s katero prevzema obveznost plačila morebitnih ostalih obveznosti družbe A. d.o.o., za poplačilo takšne obveznosti družbe zavezana tožnica sama kot družbenica družbe A. d.o.o. in za poplačilo teh obveznosti jamči s svojim celotnim premoženjem. Iz listin upravnega spisa in dokazil, ki jih je v davčnem postopku predložila tožnica, ne izhaja, da bi tožnica kot družbenica družbe A. d.o.o. po prenehanju te družbe po skrajšanem postopku poravnala kakršnekoli obveznosti te družbe upnikom družbe A. d.o.o., saj je, glede na predhodno navedeno, po prenehanju družbe obveznost poplačila dolgov predmetne družbe prešla na tožnico, kot edino družbenico te družbe.
Glede na zakonsko dikcijo 94. člena in 8. točke 95. člena ZDoh-2 ter glede na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, izgube zaradi izbrisa delnic družbe A. d.d., zaradi zmanjšanja tožnikovega deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega leta, v napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala za leto 2016 tožnik ne more uveljavljati, saj v skladu s predhodno navedenim 94. členom in 8. točko 95. člena ZDoh-2 ne gre za odsvojitev kapitala. Za davčne namene pa izguba ali dobiček po presoji sodišča lahko nastaneta le v primeru odsvojitve kapitala (pri čemer vsebuje 94. člen ZDoh-2 pozitivno opredelitev odsvojitve kapitala, 8. točka 95. člena ZDoh-2 pa negativno opredelitev odsvojitve kapitala).
ZUP člen 113, 122, 122/1. Pravilnik o stroških v upravnem postopku (2005) člen 23, 23/4.
inšpekcijski postopek - stroški upravnega postopka - denarna socialna pomoč - oprostitev plačila stroškov postopka - pogoji za oprostitev - obrazložitev odločbe
V obravnavanem primeru je nesporno, da je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči. Glede na četrti odstavek 23. člena Pravilnika o stroških v upravnem postopku to pomeni, da za tožnico velja domneva, da stroškov postopka ne more plačati brez škode za nujno preživljanje, in se torej v takšnem primeru finančni položaj stranke in njene družine ne ugotavlja, kar je ugotovila že toženka. Kljub temu toženka tožnice ni oprostila plačila stroškov postopka v celoti, ampak je ob upoštevanju, da tožnica nima družine oziroma družinskih članov, zaključila, da je tožnica upravičena do oprostitve plačila polovice njihovega celotnega zneska. Zakaj je dejstvo, da je tožnica samska oseba, relevantno za odločitev, iz obrazložitve ni razvidno. Prav tako ni mogoče razbrati, zakaj je toženka ocenila, da je tožnico primerno oprostiti plačila ravno polovice stroškov. Toženka svoje odločitve ne pojasni, temveč zgolj zaključi, da je „primeren del stroškov, katerega plačila naj se tožnica oprosti, polovica njihovega celotnega zneska“.
koncesija - izbira najugodnejšega ponudnika - razpisna merila - obrazložitev odločbe - koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - obrazložitev upravnega akta
Po sodni praksi mora organ, ki podeljuje koncesijo, v odločbi o podelitvi koncesije navesti razloge za svojo odločitev, kar pomeni, da mora odločbo obrazložiti v tolikšni meri, da so iz nje razvidni razlogi za dodelitev točk po posameznih kriterijih oziroma merilih za vsakega ponudnika posebej. V obrazložitvi pa morajo biti navedeni tudi konkretni razlogi o tem, zakaj je prijava izbranega ponudnika prejela večje število točk v primerjavi s ponudbami drugih ponudnikov. Le s takšno obrazložitvijo je neizbranim ponudnikom zagotovljeno učinkovito izpodbijanje odločbe in s tem učinkovito sodno varstvo. Ker v izpodbijano odločbi občinska uprava ni navedla razlogov za prejeto število točk po posameznih merilih, izpodbijana odločitev ni v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, po katerem mora obrazložitev odločbe med drugim vsebovati tudi razloge za odločitev.