državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - prosti preudarek
V primerih, ko je upravnemu organu dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, posameznik - v konkretnem primeru tožnik, nima pravice zahtevati odločitve z določeno vsebino. Enako stališče je že izrazilo tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up-77/94 z dne 16. 9. 1997. Zato je zmotno stališče tožnika, da tožena stranka v konkretnem primeru odloča o pravici tožnika.
Glede na takšno naravo upravne stvari, kot je odločanje o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije, ko je sodna presoja zakonitosti izpodbijane odločbe s strani sodišča zadržana, sodišče v sporni zadevi tudi ne more slediti tožbenemu predlogu, naj po opravljeni glavni obravnavi samo odloči o sprejemu tožnika v državljanstvo Republike Slovenije
inšpekcijski postopek - ukrepi inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa
Soglasje za postavitev oglasnega panoja, ki govori o dovoljenju za prekopavanje, podkopovanje in druga dela na državni cesti, ne more nadomestiti soglasja, ki mora vsebovati pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
Ob ugotovitvi, da objekta stojita v varovalnem pasu državne ceste brez ustreznega soglasja, je njuna odstranitev edini možni ukrep
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - preganjanje - tožbena novota
Tožnik je uveljavljal v postopku narodnostno preganjanje, vendar je pojasnil, da je s tem dejansko menil na revščino, zaradi starih oblek so ga grdo gledali učitelji, sošolci so se ga izogibali, prav tako je zaradi revščine čakal na dokumente dalj časa, češ da bi jih hitreje dobil, če bi plačal podkupnino, bolnišnico je imel možnost obiskati samo dvakrat, ker ni imel denarja, sicer pa mu je zlomljeno nogo zastonj pozdravil zdravilec. Dodal je še, da je sam narodnostno Arabec, v državi pa so dejansko preganjani ljudstvo Sahravi, ki prebivajo na južnem delu Maroka v puščavi. Tudi iz vsega navedenega ne izhaja, da bi bil tožnik v Maroku preganjan.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - varna izvorna država
Tožnik je tako ob vložitvi prve kot tudi druge prošnje navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite in da njegovih domnevnih težav in razlogov, kot jih je predstavil in se nanašajo na revščino in nezaposlenost v izvorni državi, ni mogoče povezati z utemeljenim strahom in ogroženostjo zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini. Iz njegovih izjav je očitno, da je državo zapustil zaradi slabe ekonomske situacije in majhnih možnosti pridobitve zaposlitve.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - ponovljeni postopek - varna izvorna država - informacije o izvorni državi - prosilec iz Maroka
Ker tožena stranka v ponovljenem postopku ni pridobila specifičnih informacij z vidika zatrjevane diskriminacije na podlagi pripadnosti etični skupini-Berberov v Maroku v zvezi s konkretnim primerom, so razlogi izpodbijane odločbe v tem delu bistveno pomanjkljivi, zato se je ne da celovito preizkusiti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-d.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Republika Avstrija je odgovorila Republiki Sloveniji, da je odgovorna država članica za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, zato je tožena stranka pravilno ugotovila, da so podane okoliščine, zaradi katerih je za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Republika Avstrija. Tožnik svojih navedb, da naj bi bila Avstrija rasistična država, ni podprl s konkretnimi dogodki, da ni navedel niti enega samega tovrstnega dogodka in da ni navedel nobenih sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi podprle dejstvo, da je bil v času njegovega prebivanja v Republiki Avstriji podvržen nevarnosti nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.
Vloga tožnikovega pooblaščenca je bila potrebna za pravilno rešitev zadeve. Po prejemu te vloge je prvostopenjski organ na tožnikovega pooblaščenca naslovil dopis o spremenjenem, krajšem datumu ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja. Tožnik je po presoji sodišča upravičen do povračila stroškov za vlogo v zvezi s popravkom datuma o ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja, saj se je postopek začel po uradni dolžnosti in se je končal za tožnika ugodno.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - zavrženje ponovne prošnje - domneva umika prošnje - vsebinska odločitev
Pristojni organ je o tožnikovi prvi prošnji odločil in jo zavrnil, tožnik je vložil tožbo in sodišče je tožbo zavrglo, ker je tožnik med upravnim sporom samovoljno zapustil azilni dom. To pomeni, da je bila njegova prošnja pravnomočno zavrnjena. Pravnomočna upravna odločba, pomeni odločitev o pravici oziroma pravni obveznosti, ki se ne more več izpodbijati v upravnem sporu.
ZUP člen 214, 297. ZFPPIPP člen 132. ZVO-1 člen 9, 156, 157, 161.
upravna izvršba - stroški izvršbe - izvršba po drugih osebah - prisilna poravnava - posledice začetka postopka prisilne poravnave - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - obrazložitev odločbe - obremenjevanje in uničenje okolja - ravnanje z odpadki
V zvezi z uvedbo postopka prisilne poravnave zoper povzročitelja obremenitve okolja ZVO-1 nima nobenih določb, po presoji sodišča pa glede na to, da je povzročitelj odgovoren za obremenjevanje okolja v primeru stečaja ali likvidacije, to (še toliko bolj) velja za povzročitelja obremenitve okolja, ki je v postopku prisilne poravnave. Namen postopka prisilne poravnave je namreč finančno prestrukturiranje dolžnikovega podjema in se poslovanje dolžnikovega podjema (oziroma njegovega rentabilnega dela) po opravljeni prisilni poravnavi nadaljuje.
Postopek izvršbe se z začetkom postopka prisilne poravnave ne prekine (kot sicer določa prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP), ker gre za terjatev, ki ne vpliva na obseg stečajne mase. V predmetni zadevi ne gre za obveznost tožeče stranke do njenih upnikov, ampak za njeno obveznost kot inšpekcijskega zavezanca na podlagi določb ZVO-1. To pa pomeni, da ne gre za vprašanje obsega stečajne mase, ampak za inšpekcijski ukrep, izdan z namenom zagotovitve varstva okolja pred obremenjevanjem z odpadki. Iz tega razloga se tudi določba prvega odstavka 161. člena ZVO-1, ki določa, da se nedenarne terjatve do insolventnega dolžnika z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku postopka prisilne poravnave, v predmetni zadevi ne uporabi.
Sodišče pa pritrjuje tožbi v delu, v katerem le ta navaja, da izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen in ga zaradi tega ni mogoče preizkusiti.
Tožeča stranka je imela vsaj šest let možnost predložiti novo bančno garancijo, ki bi zagotavljala način sredstev za sanacijo, pa tega ni storila, kljub določilom iz koncesijske pogodbe in Uredbe o rudarski sanacnini in sredstvih za sanacijo. Glede na to, da je tožeča stranka koncesijsko pogodbo podpisala, je bila tudi seznanjena s posledicami nepodaljšanja bančne garancije, zaradi česar je tožena stranka utemeljeno izdala predmetno odločbo, saj iz Uredbe o rudarski koncesnini sredstev za sanacijo, in sicer 12. člena izhaja, da ministrstvo izda odločbo o odmerili rudarske koncesnine v skladu z določbami 11. člena iste Uredbe v dveh mesecih po prejemu rudarskega priglasitvenega obrazca, kar je v danem primeru tudi storila.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Poleg oprostitev, ki jih določa ZSZ, se plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi odloka občine oprostijo tudi občani, ki so upravičeni do prejemanja denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - izpolnjevanje razpisnih pogojev - ocena vloge - število točk - upravičeni stroški
Med strankama ni sporno, da stroški zunanjih izvajalcev razvoja ITP predstavljajo več kot 40 % skupnih upravičenih stroškov operacije (in sicer 41,1 %), kar pa je v nasprotju z 2.11 točko pod ad1) razpisne dokumentacije. Upravičeni so namreč le tisti stroški zunanjih izvajalcev, ki se nanašajo na aktivnosti razvoja novih integralnih turističnih produktov in lahko predstavljajo največ 40 % skupnih upravičenih stroškov operacije. Ker je delež stroškov zunanjih izvajalcev razvoja večji, kot je to dopuščeno, je že to predstavljalo zadosten razlog za zavrnitev vloge tožnika.
koncesija - izbira najugodnejšega ponudnika - razpisna merila - obrazložitev odločbe - koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - obrazložitev upravnega akta
Po sodni praksi mora organ, ki podeljuje koncesijo, v odločbi o podelitvi koncesije navesti razloge za svojo odločitev, kar pomeni, da mora odločbo obrazložiti v tolikšni meri, da so iz nje razvidni razlogi za dodelitev točk po posameznih kriterijih oziroma merilih za vsakega ponudnika posebej. V obrazložitvi pa morajo biti navedeni tudi konkretni razlogi o tem, zakaj je prijava izbranega ponudnika prejela večje število točk v primerjavi s ponudbami drugih ponudnikov. Le s takšno obrazložitvijo je neizbranim ponudnikom zagotovljeno učinkovito izpodbijanje odločbe in s tem učinkovito sodno varstvo. Ker v izpodbijano odločbi občinska uprava ni navedla razlogov za prejeto število točk po posameznih merilih, izpodbijana odločitev ni v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, po katerem mora obrazložitev odločbe med drugim vsebovati tudi razloge za odločitev.
davčna izvršba - odgovornost dediča za zapustnikov dolg
Tožena stranka je napačno uporabila materialno pravo, saj iz drugega odstavka 48. člena ZDavP-2 izhaja, da je dedič dolžan izpolniti davčne obveznosti zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja, in sicer v sorazmerju s prejeto dediščino.
ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/1-5. ZDDV-1 člen 78.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - davčni inšpekcijski nadzor - samostojni podjetnik posameznik - nakup in prodaja motornih vozil in gradbenih strojev - ocena davčne osnove - verjetna davčna osnova
Izpolnjeni so pogoji, ki so za ugotavljanje davčne osnove s cenitvijo določeni v prvem odstavku 68. člena ZDavP-2. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je tožnik izdajal navidezne listine – komisijske pogodbe in račune za vozila terizkazal le del na tej podlagi doseženih prihodkov. Tožnik ni imel transakcijskega računa, na katerega bi polagal prejeto gotovino, prav tako pa ni vodil blagajniške dokumentacije (blagajniški prejemki, blagajniški dnevnik), tako da iz predložene dokumentacije tudi prejem gotovine ni razviden. Ob podanih pogojih za cenitev davčne osnove, pa se ta določi v verjetni višini, to je taki, ki se najbolj približa realnim rezultatom poslovanja. Verjetna davčna osnova se z oceno ugotavlja prav zato, ker realnih rezultatov poslovanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti.
SZ-1 člen 90. Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (2003) člen 15. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3.
Najemna pogodba za neprofitno stanovanje mora biti sklenjena za nedoločen čas (prvi odstavek 90. člen SZ-1). Najemodajalec neprofitnega stanovanja je dolžan vsakih pet let od najemnika, razen najemnika - bivšega imetnika stanovanjske pravice, zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, ki jih opredeljuje Pravilnik (drugi odstavek 90. člena SZ-1). Navedena določba SZ-1 se nanaša na vse najemnike neprofitnih stanovanj, razen na bivše imetnike stanovanjske pravice, kar pomeni, da način pridobitve neprofitnega najemnega stanovanja ne izključuje najemodajalčeve dolžnosti iz drugega odstavka 90. člena SZ-1, da mora vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja po Pravilniku.
Iz predpisov izhaja, da se ob ugotovitvi, da najemnik ni več upravičen do neprofitne najemnine, istočasno določi višina tržne najemnine, ki jo mora najemnik plačati s trenutkom, ko je ugotovljeno, da ni več upravičen do neprofitne najemnine. Ker se najemnina plačuje mesečno, je edina logična odločitev taka, kot izhaja tudi iz 15. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnim v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencionirnih najemnin, torej da jo je najemnik dolžan plačati s prvim naslednjim mesecem, ko je bila odločba izdana.
davčna izvršba - davčna izvršba na premičnine - ugovor tretjega v davčni izvršbi - napotitev na tožbo - ugotovitev nedopustnosti davčne izvršbe na predmet izvršbe - ugotovitev lastninske pravice
Davčni organ je zaključil, da tožnik s predloženo dokumentacijo ni izkazal za verjetno, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Zato je davčni organ v delu (1/3) pustil rubež v veljavi in s tem vsebinsko tožnikov ugovor v tem delu zavrnil, ni pa napotil tožnika, da v določen roku začne pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe pred sodiščem splošne pristojnosti. Vložitev tožbe, o kateri sodišče odloča prednostno, namreč zadrži do zaključka odločitve sodišča prodajo spornih zarubljenih stvari in s tem tožniku omogoči, da dokaže zatrjevano pravico na predmetu izvršbe. Ker davčni organ tožnika ni napotil na vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe, je posledično tožnik v upravnem sporu utemeljeno napadel izpodbijani sklep tudi zaradi kršitev določb postopka in ugovarjal nedopustnost izvršbe.
ZUP člen 113, 122, 122/1. Pravilnik o stroških v upravnem postopku (2005) člen 23, 23/4.
inšpekcijski postopek - stroški upravnega postopka - denarna socialna pomoč - oprostitev plačila stroškov postopka - pogoji za oprostitev - obrazložitev odločbe
V obravnavanem primeru je nesporno, da je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči. Glede na četrti odstavek 23. člena Pravilnika o stroških v upravnem postopku to pomeni, da za tožnico velja domneva, da stroškov postopka ne more plačati brez škode za nujno preživljanje, in se torej v takšnem primeru finančni položaj stranke in njene družine ne ugotavlja, kar je ugotovila že toženka. Kljub temu toženka tožnice ni oprostila plačila stroškov postopka v celoti, ampak je ob upoštevanju, da tožnica nima družine oziroma družinskih članov, zaključila, da je tožnica upravičena do oprostitve plačila polovice njihovega celotnega zneska. Zakaj je dejstvo, da je tožnica samska oseba, relevantno za odločitev, iz obrazložitve ni razvidno. Prav tako ni mogoče razbrati, zakaj je toženka ocenila, da je tožnico primerno oprostiti plačila ravno polovice stroškov. Toženka svoje odločitve ne pojasni, temveč zgolj zaključi, da je „primeren del stroškov, katerega plačila naj se tožnica oprosti, polovica njihovega celotnega zneska“.
cestni promet - vinjeta - izdaja nadomestne vinjete - nenamerno uničena vinjeta
Organ je po ugotovitvi, da razlog, ki ga navaja tožnik za izdajo nadomestne vinjete (nenamerno poškodovanje pri nameščanju vinjete na vozilo), ni razlog, ki ga 38. člen ZCestn opredeljuje kot enega izmed razlogov za izdajo nadomestne vinjete, pravilno vlogo tožnika zavrnil. Kot je tožniku pojasnil že drugostopni organ (in z njegovim pojasnilom se sodišče strinja), so razlogi, določeni v prvem odstavku 38. člena ZCestn, taksativno določeni in le v primeru, če so ti razlogi izpolnjeni, je izdaja nadomestne vinjete upravičena. Če bi organ to določbo širil na drugačne primere, bi s tem kršil zakon.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZPIZ člen 16, 16/1. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevka - lastnik zasebne družbe - zavarovalna podlaga - prejemnik denarne socialne pomoči
Iz listin upravnega spisa in iz uradnih evidenc izhaja, je bil tožnik v obdobju od 1. 3. 2009 do 19. 9. 2012 za poln delovni čas zavarovan le na eni podlagi in sicer kot družbenik, ki je hkrati tudi poslovodna oseba družbe (zavarovalna podlaga 40), v skladu s točko 6 prvega odstavka 15. člena ZZVZZ. Med strankama ni sporno, da je bil tožnik v obravnavanem obdobju edini družbenik in tudi poslovodna oseba v družbi A. d.o.o., saj to dejstvo navaja tudi sam tožnik v tožbi. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, pa je tudi po presoji sodišča v obravnavanem obdobju bila podana pravna podlaga za opredelitev tožnika kot zavarovanca in zavezanca za plačilo prispevkov za socialno varnost.