mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - preganjanje - tožbena novota
Tožnik je uveljavljal v postopku narodnostno preganjanje, vendar je pojasnil, da je s tem dejansko menil na revščino, zaradi starih oblek so ga grdo gledali učitelji, sošolci so se ga izogibali, prav tako je zaradi revščine čakal na dokumente dalj časa, češ da bi jih hitreje dobil, če bi plačal podkupnino, bolnišnico je imel možnost obiskati samo dvakrat, ker ni imel denarja, sicer pa mu je zlomljeno nogo zastonj pozdravil zdravilec. Dodal je še, da je sam narodnostno Arabec, v državi pa so dejansko preganjani ljudstvo Sahravi, ki prebivajo na južnem delu Maroka v puščavi. Tudi iz vsega navedenega ne izhaja, da bi bil tožnik v Maroku preganjan.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 8. 2. 2020 in se vanj ni več vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora ne izkazuje več.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-d.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Republika Avstrija je odgovorila Republiki Sloveniji, da je odgovorna država članica za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, zato je tožena stranka pravilno ugotovila, da so podane okoliščine, zaradi katerih je za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Republika Avstrija. Tožnik svojih navedb, da naj bi bila Avstrija rasistična država, ni podprl s konkretnimi dogodki, da ni navedel niti enega samega tovrstnega dogodka in da ni navedel nobenih sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi podprle dejstvo, da je bil v času njegovega prebivanja v Republiki Avstriji podvržen nevarnosti nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - zavrženje ponovne prošnje - domneva umika prošnje - vsebinska odločitev
Pristojni organ je o tožnikovi prvi prošnji odločil in jo zavrnil, tožnik je vložil tožbo in sodišče je tožbo zavrglo, ker je tožnik med upravnim sporom samovoljno zapustil azilni dom. To pomeni, da je bila njegova prošnja pravnomočno zavrnjena. Pravnomočna upravna odločba, pomeni odločitev o pravici oziroma pravni obveznosti, ki se ne more več izpodbijati v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 31. 1. 2020 in se vanj ni več vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora ne izkazuje več.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - varna izvorna država
Tožnik je tako ob vložitvi prve kot tudi druge prošnje navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite in da njegovih domnevnih težav in razlogov, kot jih je predstavil in se nanašajo na revščino in nezaposlenost v izvorni državi, ni mogoče povezati z utemeljenim strahom in ogroženostjo zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini. Iz njegovih izjav je očitno, da je državo zapustil zaradi slabe ekonomske situacije in majhnih možnosti pridobitve zaposlitve.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - prosti preudarek
V primerih, ko je upravnemu organu dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, posameznik - v konkretnem primeru tožnik, nima pravice zahtevati odločitve z določeno vsebino. Enako stališče je že izrazilo tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up-77/94 z dne 16. 9. 1997. Zato je zmotno stališče tožnika, da tožena stranka v konkretnem primeru odloča o pravici tožnika.
Glede na takšno naravo upravne stvari, kot je odločanje o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije, ko je sodna presoja zakonitosti izpodbijane odločbe s strani sodišča zadržana, sodišče v sporni zadevi tudi ne more slediti tožbenemu predlogu, naj po opravljeni glavni obravnavi samo odloči o sprejemu tožnika v državljanstvo Republike Slovenije
Vloga tožnikovega pooblaščenca je bila potrebna za pravilno rešitev zadeve. Po prejemu te vloge je prvostopenjski organ na tožnikovega pooblaščenca naslovil dopis o spremenjenem, krajšem datumu ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja. Tožnik je po presoji sodišča upravičen do povračila stroškov za vlogo v zvezi s popravkom datuma o ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja, saj se je postopek začel po uradni dolžnosti in se je končal za tožnika ugodno.
izvršba - davčna izvršba - neplačana sodna taksa - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - zastaranje - prekinitev zastaranja
Glede na davčno izvršbo za izterjavo neplačane sodne takse je toženka pravilno uporabila določbe ZST-1 o zastaranju in ugovor zastaranja zavrnila kot neutemeljen. V 9. členu ZST-1 je določeno, da pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v petih letih po zapadlosti takse v plačilo. Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. Zastaranje pa nastopi v vsakem primeru v desetih letih po zapadlosti takse v plačilo. Ugovor, da bi bilo potrebno upoštevati določila ZP-1 je torej neutemeljen.
ZUP člen 214, 297. ZFPPIPP člen 132. ZVO-1 člen 9, 156, 157, 161.
upravna izvršba - stroški izvršbe - izvršba po drugih osebah - prisilna poravnava - posledice začetka postopka prisilne poravnave - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - obrazložitev odločbe - obremenjevanje in uničenje okolja - ravnanje z odpadki
V zvezi z uvedbo postopka prisilne poravnave zoper povzročitelja obremenitve okolja ZVO-1 nima nobenih določb, po presoji sodišča pa glede na to, da je povzročitelj odgovoren za obremenjevanje okolja v primeru stečaja ali likvidacije, to (še toliko bolj) velja za povzročitelja obremenitve okolja, ki je v postopku prisilne poravnave. Namen postopka prisilne poravnave je namreč finančno prestrukturiranje dolžnikovega podjema in se poslovanje dolžnikovega podjema (oziroma njegovega rentabilnega dela) po opravljeni prisilni poravnavi nadaljuje.
Postopek izvršbe se z začetkom postopka prisilne poravnave ne prekine (kot sicer določa prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP), ker gre za terjatev, ki ne vpliva na obseg stečajne mase. V predmetni zadevi ne gre za obveznost tožeče stranke do njenih upnikov, ampak za njeno obveznost kot inšpekcijskega zavezanca na podlagi določb ZVO-1. To pa pomeni, da ne gre za vprašanje obsega stečajne mase, ampak za inšpekcijski ukrep, izdan z namenom zagotovitve varstva okolja pred obremenjevanjem z odpadki. Iz tega razloga se tudi določba prvega odstavka 161. člena ZVO-1, ki določa, da se nedenarne terjatve do insolventnega dolžnika z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku postopka prisilne poravnave, v predmetni zadevi ne uporabi.
Sodišče pa pritrjuje tožbi v delu, v katerem le ta navaja, da izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen in ga zaradi tega ni mogoče preizkusiti.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - posebni ugotovitveni postopek - načelo iskanja materialne resnice - načelo zaslišanja
Dolžnost toženke oziroma njene uradne osebe je, da izvede posebni ugotovitveni postopek tako, kot zahteva ZUP, torej da ugotovi vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev in da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (v tem okviru dopolnjuje dejansko stanje, dokler ni popolno ugotovljeno, odreja po potrebi dokaze tudi po uradni dolžnosti itd.).
ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZPIZ člen 16, 16/1. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevka - lastnik zasebne družbe - zavarovalna podlaga - prejemnik denarne socialne pomoči
Iz listin upravnega spisa in iz uradnih evidenc izhaja, je bil tožnik v obdobju od 1. 3. 2009 do 19. 9. 2012 za poln delovni čas zavarovan le na eni podlagi in sicer kot družbenik, ki je hkrati tudi poslovodna oseba družbe (zavarovalna podlaga 40), v skladu s točko 6 prvega odstavka 15. člena ZZVZZ. Med strankama ni sporno, da je bil tožnik v obravnavanem obdobju edini družbenik in tudi poslovodna oseba v družbi A. d.o.o., saj to dejstvo navaja tudi sam tožnik v tožbi. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, pa je tudi po presoji sodišča v obravnavanem obdobju bila podana pravna podlaga za opredelitev tožnika kot zavarovanca in zavezanca za plačilo prispevkov za socialno varnost.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev pravne pomoči - finančni pogoj - upravni postopek - zastopanje v upravnem postopku - dopolnitev vloge - vročitev poziva k dopolnitvi vloge
Sodišče ugotavlja, da je bil tožniku poziv z dne 2. 12. 2019 vročen nepravilno, ker mu ni bil vročen po pooblaščencu. Navedeno predstavlja kršitev prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Po prvem odstavku 88. člena ZUP se namreč v primeru, da ima stranka pooblaščenca, vroča njemu. Ker se po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu, tako velja, da poziv z dne 2. 12. 2019 tožniku ni bil vročen.
cestni promet - vinjeta - izdaja nadomestne vinjete - nenamerno uničena vinjeta
Organ je po ugotovitvi, da razlog, ki ga navaja tožnik za izdajo nadomestne vinjete (nenamerno poškodovanje pri nameščanju vinjete na vozilo), ni razlog, ki ga 38. člen ZCestn opredeljuje kot enega izmed razlogov za izdajo nadomestne vinjete, pravilno vlogo tožnika zavrnil. Kot je tožniku pojasnil že drugostopni organ (in z njegovim pojasnilom se sodišče strinja), so razlogi, določeni v prvem odstavku 38. člena ZCestn, taksativno določeni in le v primeru, če so ti razlogi izpolnjeni, je izdaja nadomestne vinjete upravičena. Če bi organ to določbo širil na drugačne primere, bi s tem kršil zakon.
Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - izpolnjevanje razpisnih pogojev - ocena vloge - število točk - upravičeni stroški
Med strankama ni sporno, da stroški zunanjih izvajalcev razvoja ITP predstavljajo več kot 40 % skupnih upravičenih stroškov operacije (in sicer 41,1 %), kar pa je v nasprotju z 2.11 točko pod ad1) razpisne dokumentacije. Upravičeni so namreč le tisti stroški zunanjih izvajalcev, ki se nanašajo na aktivnosti razvoja novih integralnih turističnih produktov in lahko predstavljajo največ 40 % skupnih upravičenih stroškov operacije. Ker je delež stroškov zunanjih izvajalcev razvoja večji, kot je to dopuščeno, je že to predstavljalo zadosten razlog za zavrnitev vloge tožnika.
Tožeča stranka je imela vsaj šest let možnost predložiti novo bančno garancijo, ki bi zagotavljala način sredstev za sanacijo, pa tega ni storila, kljub določilom iz koncesijske pogodbe in Uredbe o rudarski sanacnini in sredstvih za sanacijo. Glede na to, da je tožeča stranka koncesijsko pogodbo podpisala, je bila tudi seznanjena s posledicami nepodaljšanja bančne garancije, zaradi česar je tožena stranka utemeljeno izdala predmetno odločbo, saj iz Uredbe o rudarski koncesnini sredstev za sanacijo, in sicer 12. člena izhaja, da ministrstvo izda odločbo o odmerili rudarske koncesnine v skladu z določbami 11. člena iste Uredbe v dveh mesecih po prejemu rudarskega priglasitvenega obrazca, kar je v danem primeru tudi storila.
koncesija - izbira najugodnejšega ponudnika - razpisna merila - obrazložitev odločbe - koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - obrazložitev upravnega akta
Po sodni praksi mora organ, ki podeljuje koncesijo, v odločbi o podelitvi koncesije navesti razloge za svojo odločitev, kar pomeni, da mora odločbo obrazložiti v tolikšni meri, da so iz nje razvidni razlogi za dodelitev točk po posameznih kriterijih oziroma merilih za vsakega ponudnika posebej. V obrazložitvi pa morajo biti navedeni tudi konkretni razlogi o tem, zakaj je prijava izbranega ponudnika prejela večje število točk v primerjavi s ponudbami drugih ponudnikov. Le s takšno obrazložitvijo je neizbranim ponudnikom zagotovljeno učinkovito izpodbijanje odločbe in s tem učinkovito sodno varstvo. Ker v izpodbijano odločbi občinska uprava ni navedla razlogov za prejeto število točk po posameznih merilih, izpodbijana odločitev ni v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, po katerem mora obrazložitev odločbe med drugim vsebovati tudi razloge za odločitev.
ZUP člen 113, 122, 122/1. Pravilnik o stroških v upravnem postopku (2005) člen 23, 23/4.
inšpekcijski postopek - stroški upravnega postopka - denarna socialna pomoč - oprostitev plačila stroškov postopka - pogoji za oprostitev - obrazložitev odločbe
V obravnavanem primeru je nesporno, da je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči. Glede na četrti odstavek 23. člena Pravilnika o stroških v upravnem postopku to pomeni, da za tožnico velja domneva, da stroškov postopka ne more plačati brez škode za nujno preživljanje, in se torej v takšnem primeru finančni položaj stranke in njene družine ne ugotavlja, kar je ugotovila že toženka. Kljub temu toženka tožnice ni oprostila plačila stroškov postopka v celoti, ampak je ob upoštevanju, da tožnica nima družine oziroma družinskih članov, zaključila, da je tožnica upravičena do oprostitve plačila polovice njihovega celotnega zneska. Zakaj je dejstvo, da je tožnica samska oseba, relevantno za odločitev, iz obrazložitve ni razvidno. Prav tako ni mogoče razbrati, zakaj je toženka ocenila, da je tožnico primerno oprostiti plačila ravno polovice stroškov. Toženka svoje odločitve ne pojasni, temveč zgolj zaključi, da je „primeren del stroškov, katerega plačila naj se tožnica oprosti, polovica njihovega celotnega zneska“.
ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/1-5. ZDDV-1 člen 78.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - davčni inšpekcijski nadzor - samostojni podjetnik posameznik - nakup in prodaja motornih vozil in gradbenih strojev - ocena davčne osnove - verjetna davčna osnova
Izpolnjeni so pogoji, ki so za ugotavljanje davčne osnove s cenitvijo določeni v prvem odstavku 68. člena ZDavP-2. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je tožnik izdajal navidezne listine – komisijske pogodbe in račune za vozila terizkazal le del na tej podlagi doseženih prihodkov. Tožnik ni imel transakcijskega računa, na katerega bi polagal prejeto gotovino, prav tako pa ni vodil blagajniške dokumentacije (blagajniški prejemki, blagajniški dnevnik), tako da iz predložene dokumentacije tudi prejem gotovine ni razviden. Ob podanih pogojih za cenitev davčne osnove, pa se ta določi v verjetni višini, to je taki, ki se najbolj približa realnim rezultatom poslovanja. Verjetna davčna osnova se z oceno ugotavlja prav zato, ker realnih rezultatov poslovanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeča stranka izpodbija sklep o odmeri stroškov za nagrado in potrebnih izdatkov zagovornika v kazensko preiskovalni zadevi. Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep sodišča predstavlja odločitev sodne veje oblasti v smislu 3. člena ZUS-1 in torej ni upravni akt, ki ga je v skladu z 2. členom ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Gre za akt, izdan v okviru izvajanja ustavnih pristojnosti sodne veje oblasti, zoper katerega pa je zagotovljeno sodno varstvo v postopkih pred sodišči splošne pristojnosti. Prav tako izpodbijani sklep ni drugi akt iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj noben zakon ne določa, da je zoper odločitev sodišč splošne pristojnosti zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.