tujec - dovolitev zadrževanja - pravica do zasebnega in družinskega življenja
Tožeča stranka ni dokazala dejanskih okoliščin, ki bi kazale na resničen obstoj pristnih in tesnih osebnih vezi med njo in zaročenko, ki bi kot take uživale varstvo v okviru pravice do družinskega življenja.
ZMed člen 12, 15. Pravilnik o načinu vodenja in postopku za vpis ter o posredovanju podatkov iz razvida medijev (2001) člen 3, 3/1, 9. ZUP člen 129, 129/1, 261.
uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - predlog za obnovo postopka - status stranke v postopku - razvid medijev
Če tožnik meni, da oseba, ki pri svojem medijskem delovanju uporablja ime medija Rock Maribor krši njegovo izključno pravico iz blagovne znamke, mu zakon omogoča, da zahteva prepoved kršenja te pravice v pravdnem postopku, medtem ko mu zahteve za izbris iz razvida medijev (na področju upravnega prava) ne zagotavlja.
Glede na navedeno je pravilna odločitev toženke, da je potrebno tožnikov predlog za izbris medija Rock Maribor iz razvida medijev po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči, ker tožnik v vlogi ni uveljavljal svoje pravice ali pravne koristi s področja upravnega prava.
Toženka je pravilno zavrgla tudi predlog za obnovo postopka vpisa medija Rock Maribor, tožnik v postopku vpisa tega medija v razvid medijev ni bil stranka.
upravni spor - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe - pravni interes
Glede na naravo in vsebino izpodbijane inšpekcijske odločbe, iz katere izhaja, da v njej izrečena prepoved učinkuje do pridobitve ustreznega dovoljenja (in izpolnjevanja pogojev za samostojno izvajanje zdravilske dejavnosti), ki pa ga je tožnik že pridobil, izrečena prepoved po presoji sodišča zanj ne more več učinkovati. Tožnik pa si z odpravo navedene odločbe ne more več izboljšati svojega pravnega položaja na način, ki bi omogočil vzpostavitev stanja pred izdajo izpodbijane odločbe. Zato v obravnavni zadevi, ko je tožnik že pridobil ustrezno dovoljenje, do pridobitve katerega mu je bila izrečena prepoved opravljanja dejavnosti, morebitna odprava izpodbijanega akta tožnikovega pravnega položaja ne bi v ničemer izboljšala.
Ker tožnik ni izkazal procesnih predpostavk za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, kar je bilo razlog za njeno zavrženje, je slednje tudi razlog za zavrženje tožnikove zahteve za izdajo začasne odredbe. Obstoj vložene tožbe je namreč procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, kar izhaja iz določbe 32. člena ZUS-1.
davek od nenapovedanih dohodkov - odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - verjetna davčna osnova - zastaranje - rok za izdajo odločbe - lex specialis - dokazno breme
Skladno z uporabljeno metodo indirektnega ugotavljanja dohodkov se v davčno osnovo kot popravek spremembe neto vrednosti premoženja (v izpodbijani odločbi v okviru odlivov oziroma porabe) vštevajo tudi dana darila, saj v inšpiciranem obdobju dana darila zmanjšujejo neto vrednost premoženja in jih je zato treba prišteti k ugotovljeni spremembi neto vrednosti.
Skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 se verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Trditveno in dokazno breme je torej na davčnem zavezancu, ki mora s predloženimi oziroma predlaganimi dokazi prepričati v resničnost trditve o obstoju zatrjevanega dejstva. Zavezanec je namreč tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki, ki so pomembni za davčno odmero, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva in okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže (in ne zgolj verjetno izkaže).
V obravnavanem primeru izpodbijana odločitev ne v dejanskem ne v pravnem pogledu ni utemeljena tako, da bi zadoščala predpisanemu standardu. Obrazložitev upravnih organov je preskopa, tako z vidika dovolj natančne ugotovitve vseh dejanskih okoliščin sporne gradnje v delu, ki je relevanten glede na izrek odločitve, pa tudi s pravnega vidika ni utemeljeno, zakaj gre za rekonstrukcijo v smislu ZGO-1, saj nenazadnje določb tega zakona, ki opredeljujejo rekonstrukcijo, niti prvo- niti drugostopenjski organ nista niti navedla. Predvsem pa se nista opredelila do vseh v upravnem postopku podanih tožnikovih ugovorov in listin, na katere se ti ugovori opirajo, zato je sodišče tožbi ugodilo.
davčna izvršba - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - odločitev o pritožbi - zavrženje zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici
Ponovna presoja drugostopenjskega organa, ki je hkrati tudi nadzorstveni organ (organ, ki odloča o zahtevi predlagatelja za odpravo oz. razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici), ni dopustna. Odločanje slednjega o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe, je izključena, če je o pritožbi ali drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal in to odločbo presodil kot zakonito. Pritožbeni organ kot nadzorstveni organ namreč ne more nadzirati samega sebe.
vročanje - fikcija vročitve - pritožba - rok za pritožbo
Sklep je bil tožniku vročen s fikcijo vročitve po preteku 15. dnevnega roka, ko mu je vročevalec pustil obvestilo, glede na to, da tožnik navedene pošiljke ni prevzel. Prvostopenjski organ je zato po 100. členu ZUP pravilno zavrgel pritožbo tožnika zoper sklep o davčni izvršbi po preteku osemdnevnega pritožbenega roka.
davčni dolg - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis
Odpis dolga ni mogoč v vseh primerih. Tako se po izrecni določbi prvega odstavka 110. člena ZDavP-2 členi 101, 102. in 103, ki se nanašajo na odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanja davka za fizične osebe ne uporabljajo za prispevke za pokojninsko zavarovanje in za obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri teh obveznosti. To pomeni, da ni pravne podlage za odpis davčnega dolga glede prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevkov o zdravstvenem varstvu.
Obvestilo kandidatke po elektronski pošti, da se preverjanja ne bo udeležila, ne pomeni, da je vlogo za preverjanje nacionalne poklicne kvalifikacije umaknila. Vsebina obvestila namreč v ničemer ne nakazuje volje kandidatke, da je vlogo za pridobitev certifikata dejansko umaknila. Zaradi navedenega so neutemeljene tožbene navedbe, da bi organ moral ugotoviti ničnost izdane odločbe oziorma, da je odločal na podlagi neobstoječe vloge.
Iz tretjega odstavka 12. člena Pravilnika o načinu in postopku preverjanja in potrjevanja nacionanih poklicnih kvalifikacij jasno izhaja, da v kolikor se kandidat neposrednega preverjanja ne udeleži, plača celotne stroške preverjanja in potrjevanja, razen v primeru upravičene odsotnosti iz drugega odstavka 11. člena istega Pravilnika. Glede na to, da drugi odstavek 11. člena istega Pravilnika določa, da so utemeljeni razlogi višja sila, smrt v družini, poškodba ter bolezen kandidata ali njegovega ožjega družinskega člana, sodišče ocenjuje, da je pravilna odločitev tožene stranke, da razlogi, ki jih je navedla kandidatka, ne sodijo med opravičljive razloge.
izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - razlog za zavrnitev izročitve - pravica do azila - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je opravila poizvedbo o morebitnih ovirah pred izročitvijo tožnika pri MNZ in v zvezi s tem prejela odgovor, da izvršitev odločbe o izročitvi tožnika ni mogoča do pravnomočno zaključenega in izvršljivega postopka v zvezi z mednarodno zaščito. Do te, ključne okoliščine, se tožena stranka v izpodbijani odločbi ni opredelila.
V postopku o predlogu za izrek ničnosti se ni presojalo, ali je pravni prednik tožnice državljan Republike Slovenije, ampak zgolj to, ali je podan ničnostni razlog pri predhodni ugotovitvi upravnega organa, da ni vpisan v evidenco državljanstva. Prav tako navedba tožnice, da je pravni prednik tožeče stranke po logiki upravnega organa oseba brez državljanstva, kar je v nasprotju s Splošno deklaracijo o človekovih pravic OZN, ni povezano z ugotavljanjem ničnosti odločbe, s katero je bilo zgolj ugotovljeno, da ni vpisan v evidenco državljanstev.
dohodnina - stroški prehrane in prevoza - čezmejni delovni migrant
Davčni organ je tožniku odmeril dohodnino brez upoštevanja stroškov prehrane in prevoza, tožnik pa je temu, po presoji sodišča utemeljeno, ugovarjal v pritožbi zoper odmerno odločbo.
Glede na konkretne okoliščine in postopek, ki ga je vodil davčni organ, ni mogoče slediti utemeljitvi, s katero je ta zavrnil pritožbeni ugovor in sicer, da je stroške v zvezi z delom v tujini uveljavljal šele po dokončnosti odločbe, torej prepozno.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - ekonomski razlog za vložitev prošnje
Tožena stranka je pravilno ugotovila bistvene neskladnosti v tožnikovih izjavah in mu zato ni mogla verjeti. Pravilno je sklepala, da tožnik v izvorni državi ne bi bil deležen dejanj preganjanja zaradi krvnega maščevanja.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - identiteta - spreminjanje izjav
Nacionalni forenzični laboratorij ni mogel z gotovostjo potrditi pristnosti predloženih dokumentov na katerih je navedeno ime tožnika A.A. in ne Č.Č., kot sedaj trdi, da naj bi mu bilo dejansko ime. Zato tudi sodišče ne more slediti navedbi, da potrjujejo njegovo identiteto.
Tožnik je s svojimi odgovori, predvsem z izdajanjem za državljana Libije, želel zgolj zavajati toženko, saj v Libiji obstajajo zaradi notranjih oboroženih spopadov z uporniki vojne razmere, zaradi katerih je večja verjetnost, da bo prošnji za mednarodno zaščito ugodeno, če kot svojo izvorno državo navede Libijo, kot katerokoli drugo okoliško državo.
brezplačna pravna pomoč - dodeljena brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu - nepravdni postopek
Določba 46. člena ZNP-1 ne pomeni, da je brezplačna pravna pomoč tožnici odobrena s posebnim zakonom. Kot izhaja iz tožbe, želi tožnica brezplačno pravno pomoč za odškodninsko tožbo in tožbo zaradi motenja posesti, določba 46. člena ZNP-1 pa se nanaša zgolj na zastopanje centra za socialno delo, ki ga lahko pod pogoji iz drugega odstavka tega člena nadomesti Državno odvetništvo, vse to pa se nanaša zgolj na nepravdne postopke za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij in ni ekvivalent brezplačni pravni pomoči dodeljeni po določbah ZBPP.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Navedbe tožnika, da je za mednarodno zaščito zaprosil zaradi slabih ekonomskih razmer v Maroku, saj da tam ne dobi zaposlitve (kot izhaja iz policijske depeše in lastnoročne izjave tožnika) in da je v prošnji in na osebnem razgovoru izpostavljal kot razlog brezposelnost in neuspešno iskanje zaposlitve, so nepomembne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, zato je nastopil zakonski razlog, po katerem je moč zavrniti prosilčevo prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno.
vračilo prejetih sredstev - vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - izredno pravno sredstvo - kmetijska politika - ukrepi kmetijske politike
Upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča, da je mogoče izredno pravno sredstvo iz drugega odstavka 42. člena ZKme-1 uporabiti le pri odločbah, izdanih po uveljavitvi tega zakona, je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede višine priznanih oz. zavrnjenih zahtevkov za povrnitev upravičenih stroškov za dejavnosti promocije vina na trgih tretjih držav za predmetne vinske letnike, o višini katerih je bilo odločeno z odločbami, ki so postale dokončne po 28. 7. 2012.
brezplačna pravna pomoč - plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči - vračilo napotnice - zamuda roka - opravičeni razlogi - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Bolezen je razlog za vrnitev v prejšnje stanje zgolj v primeru, če je nepredvidljiva in nenadna tako, da predlagatelju preprečuje, da bi opravil procesno dejanje sam ali pa po pooblaščencu. Iz predložene medicinske dokumentacije ne izhaja, da je bila tožničina bolezen takšne narave.
gozdovi - gospodarjenje z zemljišči - načelo zaslišanja strank
Izpodbijana odločba nima razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločbo. Še zlasti nima razlogov obrazložitev v delu, ki se nanaša na opis razhajanja med številom posekanih dreves in številom in vrsto dreves, ki morajo biti na novo posajene, še manj pa je obrazloženo, zakaj je odrejena posaditev posamezne vrste listavcev in zakaj ni upoštevan odstotek območja glede na odstotek drevesne sestave gozda na predmetnem območju.
upravni spor - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Ker je bila pritožba zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa vložena prepozno, je sodišče tožbo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.