• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 18
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL sklep I Cp 749/2005
    23.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50618
    ZPP člen 209, 209/1, 209/4, 209, 209/1, 209/4.
    mirovanje postopka - ustavitev postopka
    Če stranka na narok ne pride iz vzroka, ki ga pravočasno sporoči

    sodišču, in ne zato, ker ne bi hotela razpravljati ali ker bi s

    svojim izostankom konkludentno izrazila voljo, da se (začasno)

    preneha z nadaljnimi procesnimi dejanji, niso izpolnjeni pogoji za

    mirovanje postopka. Mirovanje postopka namreč vselej nastopi po

    (izrecno ali konkludentno izraženi) volji obeh pravdnih strank.

     
  • 102.
    VSL sklep III Cp 4019/2005
    23.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - DAVKI
    VSL49785
    ZDavP člen 44, 44/1, 44/2, 109. ZIZ člen 55, 55.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izterjava prispevkov
    Seznam zaostalih obveznosti po svoji vsebini ustreza zahtevam 2.

    odstavka 44. člena ZDavP, če so iz njega razvidni izvršilni naslovi

    za posamezne vrste davčnih obveznosti, ki se izterjujejo, datumi

    nastopa izvršljivosti in višina posameznih glavnic ter pripadajočih

    zamudnih obresti za določeno obdobje. Poleg tega mora biti seznam

    zaostalih obveznosti overjen še s strani direktorja davčnega urada.

     
  • 103.
    VSL sodba I Cp 563/2005
    23.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50063
     
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Pravilna je dokazna ocena sodišča prve stopnje, da toženec ni uspel

    dokazati, da ob škodnem dogodku ni bil on odgovoren za varstvo in

    nadzor nad psom. Ob tako pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, pa

    je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo določbo paragrafa

    1320 ODZ, ko je odločilo, da je toženec odgovoren za škodo, ki je

    tožniku nastala.

     
  • 104.
    VDS sodba Pdp 1755/2004
    23.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03412
    ZSDU člen 89, 89/1, 93, 94, 94/1, 94/1-5, 89, 89/1, 93, 94, 94/1, 94/1-5. ZDR člen 88, 88/3, 88/5, 96, 97, 97/1, 88, 88/3, 88/5, 96, 97, 97/1.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - program razreševanja presežnih delavcev
    1. Tako svet delavcev kot sindikati so sodelovali v postopku

    sprejemanja programa razreševanja presežnih delavcev in podali

    stališča in pripombe glede programa, zato je program tožene

    stranke sprejet zakonito. Program razreševanja presežnih delavcev

    ne predstavlja odločitve, za katero bi delodajalec moral

    pridobiti soglasje sveta delavcev (89/1 člena ZSDU, 93. člen

    ZSDU), vendar pa mora pred sprejemom programa s svetom delavcev

    opraviti skupno posvetovanje (5. alinea 1. odstavka 94. člena

    ZSDU), kar je bilo v konkretnem primeru storjeno.

    2. Če se obseg dela na določenem delovnem mesto zmanjša v takem

    obsegu, da ga je mogoče opraviti z manjšim številom delavcev in

    celo združiti posamezne enote, je izkazana utemeljenost

    odpovednega razloga za odpoved PZ.

    3. Če gre za odpoved PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih

    razlogov, se ne uporabljajo določbe ZDR, ki se nanašajo na

    individualno odpoved PZ iz poslovnega razloga. Zato se v primeru

    odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov ne

    uporabljajo določila 3. in 5. odstavka 88. člena ZDR.

     
  • 105.
    VSL sklep IV Cp 5617/2005
    23.11.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51645
    ZZZDR člen 105, 105. ZPP člen 411, 411.
    začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - nujnost ukrepa
    Začasne odredbe kot sredstvo zavarovanja so izjemni ukrepi, ki jih lahko izda sodišče le ob pogojih, ki jih predvideva zakon in je potrebno posredovanje sodišča, še preden je izdana končna odločba. Zato - še posebej pa pri vprašanjih, ki se tičejo razmerij do otrok - mora sodišče skrbno presoditi, ali so podane kakšne posebne okoliščine, iz katerih izhaja, da je vprašanje vzgoje in varstva nujno urejati že z začasno odredbo. Začasna odredba mora tudi v teh postopkih ostati omejena na nujne primere, ko sodišče ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja. Sodišče jo torej izda le, če ugotovi, da so v konkretnem primeru podani kakšni razlogi o ogroženosti otroka, ki narekujejo, da je v vprašanje njegove dodelitve treba poseči z začasno odredbo že med samim postopkom. Navedeno izhodišče pa kaže, da za izdajo začasne odredbe ne more zadostovati izraženo mnenje otrok, pri katerem od staršev žejo ostati v primeru razveze zakonske zveze njihovih staršev.

     
  • 106.
    VSL sklep III Cpg 163/2005
    23.11.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05734
    ZPPSL člen 74, 74.
    izvirnik listine
    Sodišče prve stopnje tudi samo ni navedlo pravne niti dejanske

    podlage za zahtevo notarju, ki listino hrani, da izroči njen izvirnik

    stečajnemu senatu. Navedbe razloga v obrazložitvi sklepa, da sodišče

    potrebuje izvirnik listine za nadaljnji potek stečajnega postopka,

    pritožbeno sodišče ne more preizkusiti, ker v razlogih sklepa ni

    navedeno, za katero od odločitev iz pristojnosti stečajnega senata

    (74. člen ZPPSL), sodišče potrebuje izvirnik kupoprodajne pogodbe,

    niti ni navedena podlaga, na podlagi katere je dolžan notar listino,

    ki jo hrani, vročiti stečajnemu senatu.

     
  • 107.
    VSL sklep I Cp 3616/2005
    23.11.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50622
    ZZK-1 člen 124, 124.
    zemljiška knjiga - pravnomočnost - formalna oblika
    V zemljiškoknjižnem postopku je zaradi načela formalnosti postopka

    izključeno razpravljanje o pravilnosti listine, ki je podlaga za vpis

    v zemljiško knjigo. Sodba, opremljena s klavzulo pravnomočnosti, je

    listina, na podlagi katere lahko predlagatelj uspešno zahteva

    vknjižbo lastninske pravice.

     
  • 108.
    VSL sodba I Cp 1376/2004
    23.11.2005
    STEČAJNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE
    VSL51215
    ZPPSL člen 36, 104, 36, 104.
    lastninsko preoblikovanje podjetij - stečaj denacionalizacijskega zavezanca - izločitvena pravica denacionalizacijskega upravičenca
    Z začasno odredbo so se zavarovale pravice denacionalizacijskih

    upravičencev še pred dokončanjem postopka za denacionalizacijo in v

    okviru te pravice je tudi pravica do izločitve premoženja iz stečajne

    mase v primerih, kadar je bila začasna odredba izdana pred uvedbo

    stečajnega postopka. Ker zahteva tožeča stranka ugotovitev te

    pravice, ne pa izročitev nepremičnine, ni pomembno, da je bila

    nepremičnina po 36. členu ZPPSL prenesena na Slovensko razvojno

    družbo d.d..

     
  • 109.
    VSL sklep III Cp 5469/2005
    23.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50051
    ZIZ člen 34, 178.
    izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvršba
    Izvedenec je že ob ugotavljanju vrednosti nepremičnine upošteval, da gre za gostinski lokal, prav tako pa tudi, da sta dolžnika objekt nadgradila z bivalno mansardo, kar je tudi upošteval pri cenitvi zaradi pričakovanja, da bo možno gradbeno dovoljenje za mansardo pridobiti naknadno. Pri tem je izvedenec že upošteval projekt, ki sta ga dolžnika priložila predlogu kot dokaz. Zato je po oceni višjega sodišča pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnika nista z verjetnostjo izkazala precejšnje spremembe vrednosti nepremičnine. Pri predlogu dolžnika za omejitev izvršbe na posamezni predmet mora dolžnik že v predlogu izkazati (in ne le z verjetnostjo), da ta predmet zadošča za poplačilo terjatve. S predloženo projektno dokumentacijo pa dolžnika res nista dokazala, da vrednost mansradnega dela nepremičnine dosega višino terjatve.

     
  • 110.
    VDS sklep Pdp 691/2004
    23.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03406
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6.
    izredna odpoved - bolniški stalež
    Za presojo zakonitosti podane izredne odpovedi PZ po 6. alinei 1.

    odstavka 111. člena ZDR, je bistvena ugotovitev, ali je tožnik s

    tem, ko je v času bolniškga staleža pomagal pri gradbenih delih

    pri svoji hiši, kršil navodila lečečega zdravnika v zvezi z

    zdravljenjem.

     
  • 111.
    VSL sodba I Cpg 1069/2004
    23.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL05629
    ZOR člen 172, 172/1, 172, 172/1.
    protipravnost - plačilni promet pravnih oseb
    V primeru, če ima stranka možnost zavarovati svoje pravice,

    pa jih ne zavaruje, posebna skrb za zaščito njunih pravic s

    strani upravnega organa praviloma ni potrebna. Sodišče prve

    stopnje je pravilno zaključilo, da na podlagi trditev, ki

    jih je podala tožeča stranka, da tožena stranka ni imela

    podlage za zavrnitev zahteve po unovčitvi akceptnega naloga.

     
  • 112.
    VSL sklep I Cp 709/2005
    23.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VSL50065
    ZIP člen 251, 251c, 251, 251c. ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZPP člen 21, 308, 339, 339/2-12, 354, 354/2, 21, 308, 339, 339/2-12, 354, 354/2. ZFPPod člen 27, 27.
    pravdni postopek - izvršilni postopek - ustavitev pravdnega postopka - pravno nasledstvo - zavarovanje denarne terjatve - sporazum strank - sodna poravnava - dopustnost tožbe
    Tožeča stranka vložila tožbo zoper toženca kot družbenika in pravnega

    naslednika izbrisane družbe X d.o.o. Družba je bila iz sodnega

    registra izbrisana šele tekom tega pravdnega postopka in ne že ob

    vložitvi tožbe. Spor izvira iz kreditne pogodbe, ki sta jo sklenili

    tožeča stranka in kasneje izbrisana družba X d.o.o., na podlagi te pa

    nato pred sodiščem podpisali zapisnik, v katerem je sodišče ugotovilo

    sporazum strank o obstoju te terjatve in času njene dospelosti ter

    njuno soglasje, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini

    zavaruje denarna terjatev (251.c člen tedaj veljavnega ZIP). Toženca

    kot pravnega naslednika izbrisane družbe zavezuje ta sporazum. Ker

    ima moč sodne poravnave (2. odstavek 251.c člena ZIP), predstavlja

    izvršilni naslov (1. točka 2. odstavka 17. člena ZIZ), obenem pa

    oviro za vodenje novega pravdnega postopka o istem predmetu zoper

    družbenika (308. člen ZPP). S tem, ko je sodišče prve stopnje

    odločilo o zahtevku, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava,

    je torej storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (12.

    točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Zaradi navedene kršitve je

    pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo. Po določilu 2.

    odstavka 354. člena ZPP bi moralo obenem tožbo zavreči, vendar pa

    ocenjuje, da so okoliščine konkretnega primera narekovale zgolj

    razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje. Po

    določilu 2. odstavka 394. člena ZGD v zvezi s 5. odstavkom 27. člena

    ZFPPod morajo upniki terjatve do družbenikov uveljavljati v enem letu

    po objavi izbrisa družbe v sodnem registru. Ker je rok prekluziven in

    bi z njegovim iztekom terjatev upnika prenehala, upnik novega

    postopka zoper družbenike izbrisane družbe X d.o.o. ne bi mogel

    sprožiti. Namen take zakonske ureditve in določitve relativno

    kratkega roka, v katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve zoper

    družbenike, je v tem, da je treba družbenike rešiti negotovosti, ali

    bodo upniki svoje terjatve uveljavili ali ne. Upnik, ki je tožbo v

    obravnavanem primeru vložil celo pred izbrisom družbe X d.o.o. iz

    sodnega registra, je ta namen dosegel in tudi pravočasno začel

    uveljavljati svojo terjatev zoper družbenika v pravdnem postopku (ki

    se je šele kasneje izkazal za nedopustnega). Zato je v obravnavanem

    primeru, ko je tekom tega pravdnega postopka upnik zaradi izbrisa

    gospodarske družbe iz sodnega registra pridobil zoper toženca kot

    družbenika izbrisane družbe izvršilni naslov (ki je prvotno zavezoval

    le družbo) in s tem možnost zahtevati prisilno izvršitev terjatve v

    izvršilnem postopku, treba uporabiti določbo 1. odstavka 21. člena

    ZPP o ustavitvi pravdnega postopka in nadaljevanju postopka po

    pravilih predpisanega nepravdnega oziroma v tem primeru izvršilnega

    postopka (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, Poročilo o

    sodni praksi št. 2/83).

     
  • 113.
    VDS sklep Psp 748/2005
    23.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03676
    ZPP člen 278, 318, 278, 318.
    zamudna sodba - odgovor na tožbo
    Čeprav v odgovoru na tožbo, ki ga je toženec dal v roku iz 277.

    čl. ZPP, ni izrecno navedel, da se ne strinja s tožbenim

    zahtevkom, izhaja pa to iz obrazložitve, ni mogoče šteti, da

    odgovor ni obrazložen v skladu z 278. čl. ZPP in ga šteti, kot da

    ni bil vložen, s tem pa tudi ne, da so izpolnjene vse

    predpostavke iz 318. čl. ZPP.

     
  • 114.
    VSL sklep III Cp 2873/2005
    23.11.2005
    statusno pravo
    VSL49793
    ZZad člen 40, 47, 40, 47. ZFPPod člen 23, 23/3, 27, 23, 23/3, 27.
    odgovornost družbenikov
    Za obveznosti zadruge primarno in neomejeno odgovarja sama zadruga.

    Odgovornost članov za njene obveznosti pa se lahko, upoštevaje, da je

    obveznost planov subsidiarna in omejena, v primeru prenehanja zadruge

    uresniči v stečaju, kjer člani odgovarjajo za nekrit primajkljaj

    stečajnih upnikov, ki ostane po izterjavi nevplačnih deležev.

    Pritožbeni očitki, da terjana obveznost ni prešla na člane izbrisane

    zadruge na podlagi 27. člena ZFPPod, so zato utemeljeni.

     
  • 115.
    VSL sklep I Cp 5170/2005
    23.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51202
    ZPP člen 287, 458, 458/1, 287, 458, 458/1.
    plačilo za porabljeno vodo
    Tožena stranka je šele na naroku dne 21.4.2005 svoj dokazni predlog

    bolj določno opredelila, in sicer tako, da je predlagala imenovanje

    izvedenca strojne stroke, ki naj bi ugotovil, ali lahko s svojo

    družino v 3 mesecih porabi toliko vode, kot jo je zaračunala tožeča

    stranka. Sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka in

    načela kontradiktornosti s tem, ko se ni posebej opredelilo tudi do

    predloga za postavitev sodnega izvedenca, podanega že v ugovoru zoper

    sklep o izvršbi. Prvostopenjsko sodišče je glede na določbe 1. in 2.

    odst. 287. člena ZPP dolžno izvesti le tiste dokaze, s katerimi se

    ugotavlja odločilna dejstva. Za presojo o tem, ali naj predlagan

    dokaz izvede, je zato potrebno, da stranka, ki je izvedbo tega dokaza

    predlagala, tudi jasno navede, katero dejstvo se bo z njim

    ugotavljalo. Kaj naj bi se z sodnim izvedencem ugotavljalo v tej

    zadevi, je tožena stranka navedla šele na naroku dne 21.4.2005,

    sodišče prve stopnje pa je lahko šele tedaj presodilo, ali je takšen

    dokaz potreben oziroma ali se bo z njim dokazovalo kakšno odločilno

    dejstvo.

     
  • 116.
    VDS sodba Pdp 829/2004
    23.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03413
    ZVZD člen 18, 18/2, 18, 18/2. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3.
    redna odpoved - reorganizacija - sistemizacija delovnih mest
    Tožena stranka je z novo sistemizacijo delovnih mest ukinila

    delovno mesto tožnika in dela in naloge referenta za varnost pri

    delu razdelila med štiri delavce, ki so ta dela opravljali poleg

    svojih del in nalog. Zato je izkazan poslovni razlog za redno

    odpoved PZ iz poslovnega razloga, podana redna PZ iz poslovnega

    razloga pa je zakonita, saj ni bilo možnosti za prekvalifikacijo

    ali dokvalifikacijo tožnika.

     
  • 117.
    VSL sodba I Cp 2131/2005
    23.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50668
    ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 200, 200/1, 154, 154/1, 170, 170/1, 200, 200/1. ZPP člen 212, 315, 358, 358/1-4, 212, 315, 358, 358/1-4.
    vmesna sodba
    Besedna zveza "sodelovanje z gestapom" namiguje na vojni zločin, zato

    je žaljiva.

     
  • 118.
    VSL sklep III Cp 2797/2005
    23.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48587
    ZIZ člen 65, 73, 168, 65, 73, 168.
    izvršba na nepremičnine - ugovor tretjega - odlog izvršbe
    Dolžnik ni več solastnik nepremičnine, na katero je bila predlagana

    izvršba. Ker s tem pogoji za opravo izvršilnih dejanj izvršbe na

    nepremičnino niso bili več izpolnjeni oziroma je odpadla podlaga za

    vodenje nepremičninske izvršbe, bi moralo izvršilno sodišče ustaviti

    izvršbo na nepremičnino.

     
  • 119.
    VSL sklep I Cpg 863/2005
    23.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05716
    ZPP člen 182, 182/3, 184, 184/2, 185, 185/1, 189, 189/1, 182, 182/3, 184, 184/2, 185, 185/1, 189, 189/1.
    zahtevek - umik
    Je začela teči pravda tako o primarnem, kot o podrednem tožbenem

    zahtevku po tožbi z dne 3.4.1998, dne 21.4.1998 (1. odstavek 189.

    člena ZPP), ker eventualni podredni zahtevek ni suspenzivno pogojen,

    ampak je takoj viseč (Juhart - Civilno procesno pravo FLRJ - str.

    273). To pa pomeni, da litispendenca podrejenega tožbenega zahtevka

    preneha (z učinkom ex tunc) le v primeru, če je primarnemu tožbenemu

    zahtevku ugodeno, ker se v takem primeru presumira, da je tožnik

    tožbo po podrednem zahtevku umaknil.

    Pravilna je pritožbena trditev, da sta primarni in podredni tožbeni

    zahtevek vsak zase samostojna zahtevka, le odločanje o njih je

    podvrženo vrstnemu redu, kot ga je izbral tožnik. Smiselno enake

    učinke kot zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka, po kateri sodišče

    mora obravnavati podredni zahtevek, ima tudi umik tožbe po primarnem

    zahtevku, saj tedaj (glede na učinke litispendence) nastopijo pogoji

    za obravnavanje podrednega zahtevka, ki s tem postane primarni. V

    okviru razpolaganja z zahtevki torej tožeča stranka lahko brez

    negativnih procesnih posledic za prej podrejeno postavljeni tožbeni

    zahtevek lahko umakne tožbo le glede primarnega zahtevka, vstraja pa

    pri podrejenem. V takem primeru ne gre za spremembo tožbe v smislu 2.

    odstavka 184. člena ZPP. Zmotno je zato stališče prvostopnejskega

    sodišča, da niso podane procesne predpostavke za odločanje o

    podrednem (odškodninskem) tožbenem zahtevku, ker gre za pogojno

    postavljeni zahtevek, pogoj za njegovo obravnavanje pa bi se lahko

    uresničil le v primeru, če bi sodišče meritorno obravnavalo

    primarnega in slednjega zavrnilo, tako postopanje in odločanje o

    primarnem zahtevku pa zaradi umika tožbe v tem delu ni več mogoče.

     
  • 120.
    VSL sklep I Kp 670/2005
    23.11.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL0022700
    ZKP člen 344, 344.
    sprememba obtožbe
    Po določbi I. odstavka 344. člena ZKP lahko državni tožilec na glavni

    obravnavi spremeni obtožbo, če spozna, da izvedeni dokazi kažejo na

    to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje. Na to

    zakonsko pravico tožilca pravilno opozarja pritožnica v pritožbi.

    Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnico, da sama sprememba obtožbe

    ne more predstavljati zlorabe procesnih pravic. Tožilec, če oceni, da

    se je spremenilo dejansko stanje oziroma, če se odloči, da bo

    dejanje, ki je opisano v obtožbi s spremembo obtožbe bolj konkretno

    in natančno označil, lahko obtožbo tako tudi spremeni. Sodišče prve

    stopnje mora v postopku odločiti o spremenjeni obtožnici. Sodišče

    prve stopnje sicer tudi napačno tolmači zapis v odločbi Ustavnega

    sodišča, da v primeru, ko stranka v postopku zlorabi svoje procesne

    pravice, mora sodišče odreči pravno relevantnost dejanjem, ki

    presegajo upravičenja stranke in predstavljajo zlorabo pravic, pomeni

    odreči pravno relevantnost takšnemu dejanju tako, da sodišče

    dejanje, za katerega oceni, da pomeni zlorabo enostavno spregleda.

    Sodišče po Zakonu o kazenskem postopku takšne možnosti nima, ampak

    mora odločiti o spremenjeni obtožbi, s sodbo, ali pa tudi z drugačnim

    aktom, kadar oceni, da je sicer upravičeni tožilec izgubil lastnost

    upravičenega tožilca, če je spremenil obtožbo v nasprotju z določbami

    344. člena ZKP.

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 18
  • >
  • >>