Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožena stranka neutemeljeno uveljavlja pridržno pravico iz naslova terjatve zaradi povračila škode, ker lahko pridržno pravico uveljavlja le, če obenem vloži ali pobotni ugovor ali pa nasprotno tožbo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča tak zaključek ni utemeljen v določilih 286. in sledečih členov Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki jih je treba uporabiti na predmetni primer. Po 1. odst. 286. člena ZOR ima upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, to stvar pravico pridržati, dokler mu ni plačana terjatev. Iz tega ni mogoče sklepati na to, da ima upnik terjatve pridržno pravico le, če to terjatev uveljavlja v pravdi v pobot ali z nasprotno tožbo.
začetek postopka prisilne poravnave - dovolitev izvršbe
Iz tega določila izhaja, da izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje ni več mogoče dovoliti, po tem ko se je postopek prisilne poravnave začel. Da se je v času, ko je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu, postopek prisilne poravnave zoper dolžnika že začel, pa upnik v pritožbi niti ne prereka. Odločilen je torej čas, ko sodišče o predlogu za izvršbo odloča in ne čas, ko je bil predlog vložen.
V predmetnem primeru ne gre zato, kdo bo končno nosil stroške izvršilnega postopka, ampak gre za izterjavo takse za dejanje, ki ga je dolžnik opravil, to je za ugovor zoper sklep o izvršbi. To takso pa mora plačati stranka, ki je dejanje opravila, v konkretnem primeru dolžnik sam.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - obrazložitev ugovora - sporazum o krajevni pristojnosti
Ker sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa najprej določa, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, nato pa dodaja, da je to v 2. tč. sklepa o izvršbi, ki pa poleg odločitve, da se dovoli predlagana izvršba vsebuje tudi odločitev o predlagani začasni odredbi, izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje samemu sebi.
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da v postopku izvršbe in zavarovanja ni dovoljena revizija zoper pravnomočno odločbo.
Sodišče prve stopnje mora v skladu z II. odstavkom 110. člena SZ-1 pri odločanju o tem, kdo od razvezanih zakoncev ostane najemnik stanovanja, tako na strani predlagateljice kot tudi na strani nasprotnega udeleženca raziskati in pretehtati njuno premoženjsko stanje, zdravstveno stanje, stanovanjske potrebe in možnosti rešitve stanovanjskega problema. Pri ugotavljanju dejanskega stanja sodišče upošteva splošno dolžnost poučevanja prava neuke stranke iz 12. člena ZPP, prav tako pa tudi načelo materialnega procesnega vodstva po 285. členu ZPP.
ZGD člen 394. ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
izvršba
Pri tem je bistveno, da se postopek zoper dolžnika lahko nadaljuje pod pogojem, da je predlog zoper dolžnika - družbenika izbrisane družbe, podan v roku enega leta od izbrisa družbe. Izbris družbe S. d.o.o. H. je bil objavljen v Ur.l. RS dne 12.11.2001, upnik pa je vložil predlog za nadaljevanje postopka že dne 7.12.2001, torej ni govora o tem, da je bil zamujen rok enega leta. Pri tem pa ni pomembno, kdaj je bil sklep o nadaljevanju sodišča prve stopnje dolžniku vročen.