Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožena stranka neutemeljeno uveljavlja pridržno pravico iz naslova terjatve zaradi povračila škode, ker lahko pridržno pravico uveljavlja le, če obenem vloži ali pobotni ugovor ali pa nasprotno tožbo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča tak zaključek ni utemeljen v določilih 286. in sledečih členov Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki jih je treba uporabiti na predmetni primer. Po 1. odst. 286. člena ZOR ima upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, to stvar pravico pridržati, dokler mu ni plačana terjatev. Iz tega ni mogoče sklepati na to, da ima upnik terjatve pridržno pravico le, če to terjatev uveljavlja v pravdi v pobot ali z nasprotno tožbo.
ZPP člen 151, 151/1, 151/2, 155, 155/1, 155/2, 249, 249/1, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 46/1, 47, 47/1.
stroški izvedenca - nagrada izvedenca - sklep o odmeri
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je izvedenec upravičen le do 100 točk za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije v skladu s 1. odstavkom 46. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ter do 400 točk za izdelavo manj zahtevnega izvedenskega mnenja v skladu s 1. točko I. odstavka 47. člena navedenega pravilnika. Izvedenec je v svoji pritožbi zgolj pavšalno navedel, da je moral pridobiti in proučiti obsežno dodatno dokumentacijo in da je opravil zahtevno izvedensko mnenje, tega pa ni konkretiziral in izkazal, sodišče druge stopnje pa takšnih posplošenih zatrjevanj ne more upoštevati.
Pravilno je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje uporabilo določilo 31. člena ZKZ, po katerem se zakupna pogodba podaljša za prvotno dogovorjeno dobo, če jo nobena od strank ne odpove najmanj šest mesecev pred iztekom pogodbe. Ni namreč mogoče pritrditi stališču tožeče stranke, da je treba v predmetnem primeru uporabiti določbe ZOR o zakupu, saj ima o zakupu kmetijskih zemljišč ZKZ specialne določbe. Po izrecnem določilu 568. člena ZOR pa se določbe poglavja ZOR o zakupu ne uporabljajo za zakupe, ki so urejeni s posebnimi predpisi, prav zato pa v konkretnem primeru gre, ko gre za zakup kmetijskih zemljišč, ki je urejen v specialnem predpisu ZKZ.
Stroškov, ki so nastali zaradi tega, ker je upnik v izvršilnem predlogu navedel napačen naslov, ni mogoče opredeliti kot stroške, ki so potrebni za izvršbo, po 5. odst. 38. čl. ZIZ in ki jih je dolžna poravnati dolžnica.
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da lahko tožena stranka uveljavlja pridržno pravico le, če glede svoje terjatve, na kateri pridržno pravico utemeljuje, uveljavlja s pobotnim ugovorom ali z nasprotno tožbo, saj kaj takega iz določila 286. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) ne izhaja. Vendar pa je v konkretnem primeru položaj specifičen v toliko, ker gre za najem poslovnih prostorov, za katerega veljajo specialna določila Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSP). Ta določila posebej urejajo možnost pobota z najemnino tistih terjatev, ki izhajajo iz vlaganj v poslovni prostor.
ZPPSL člen 83, 83/2, 83, 83/2. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 8, 8.
akontacija
Glede na čas, za katerega se je odmerjala akontacija nagrade
stečajnemu upravitelju (2 leti in 6 mesecev), je mogoče odmeriti
akontacijo nagrade največ v višini 12 povprečnih mesečnih plač.
ZGD člen 394. ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
izvršba
Pri tem je bistveno, da se postopek zoper dolžnika lahko nadaljuje pod pogojem, da je predlog zoper dolžnika - družbenika izbrisane družbe, podan v roku enega leta od izbrisa družbe. Izbris družbe S. d.o.o. H. je bil objavljen v Ur.l. RS dne 12.11.2001, upnik pa je vložil predlog za nadaljevanje postopka že dne 7.12.2001, torej ni govora o tem, da je bil zamujen rok enega leta. Pri tem pa ni pomembno, kdaj je bil sklep o nadaljevanju sodišča prve stopnje dolžniku vročen.
ZGD člen 230, 230/1, 230, 230/1. ZPre člen 72, 73, 72, 73. ZPP člen 181, 181/1, 181, 181/1.
pravni interes pri ugotovitveni tožbi
Za razliko od dajatvene in oblikovalne tožbe, pri katerih se pravni interes za vložitev tožbe domneva in ga tožniku ni potrebno posebej zatrjevati in dokazovati, mora biti pravni interes pri vložitvi ugotovitvene tožbe utemeljen s posebnimi predpisi, sicer mora tožeča stranka izkazati, da bo imela pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, preden zapade dajtveni zahtevek iz takega razmerja ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Iz trditve tožeče stranke, da je imetnik 14,286% delnic prvotožene stranke, izhaja, da izpolnjuje pogoje za vložitev tožbe v imenu prvotožene stranke na vrnitev prepovedanih plačil. Ker je s tem podana legitimacija same tožeče stranke za vložitev dajatvene tožbe v imenu prvotožene stranke, je s tem izključen njen pravni interes za uveljavljanje ugotovitvene tožbe na ničnost pogodbe, iz katere naj bi izhajalo prepovedano plačilo, saj to vprašanje predstavlja zgolj predhodno vprašanje samega dajatvenega zahtevka.