Če škode ni mogoče reparirati z vzpostavitvijo v prejšnje stanje, jo nadomesti denarna odškodnina. 186. člen ZOR določa, da se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode.
Ob nastanku škode se lahko zgodi, da odškodninska obveznost še ni dospela, še ni čista. Zato ni nujno in to ta določba tudi ne pomeni, da je od trenutka nastanka škode dolžnik vedno že v zamudi.
Sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni ocenilo, kdaj je bila znana realna škoda in tožniku, razen s pavšalnim stavkom, ni povedalo zakaj šteje, da škoda še ni bila znana prej, kot pa mu jo je prisodilo.
Kdaj je bila škoda ugotovljena, je dejansko vprašanje, ki ga mora ugotoviti sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje mora v skladu z II. odstavkom 110. člena SZ-1 pri odločanju o tem, kdo od razvezanih zakoncev ostane najemnik stanovanja, tako na strani predlagateljice kot tudi na strani nasprotnega udeleženca raziskati in pretehtati njuno premoženjsko stanje, zdravstveno stanje, stanovanjske potrebe in možnosti rešitve stanovanjskega problema. Pri ugotavljanju dejanskega stanja sodišče upošteva splošno dolžnost poučevanja prava neuke stranke iz 12. člena ZPP, prav tako pa tudi načelo materialnega procesnega vodstva po 285. členu ZPP.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - obrazložitev ugovora - sporazum o krajevni pristojnosti
Ker sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa najprej določa, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, nato pa dodaja, da je to v 2. tč. sklepa o izvršbi, ki pa poleg odločitve, da se dovoli predlagana izvršba vsebuje tudi odločitev o predlagani začasni odredbi, izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje samemu sebi.
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožena stranka neutemeljeno uveljavlja pridržno pravico iz naslova terjatve zaradi povračila škode, ker lahko pridržno pravico uveljavlja le, če obenem vloži ali pobotni ugovor ali pa nasprotno tožbo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča tak zaključek ni utemeljen v določilih 286. in sledečih členov Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki jih je treba uporabiti na predmetni primer. Po 1. odst. 286. člena ZOR ima upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, to stvar pravico pridržati, dokler mu ni plačana terjatev. Iz tega ni mogoče sklepati na to, da ima upnik terjatve pridržno pravico le, če to terjatev uveljavlja v pravdi v pobot ali z nasprotno tožbo.
ZZ člen 23, 26, 27. ZOR člen 103, 103/1, 105, 103, 103/1, 105.
sklepčnost tožbe - tožba na ugotovitev nedopustnosti zavarovanja - napotitev na pravdo
Tožeča stranka je bila napotena na vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti zavarovanja denarne terjatve po 59. čl. ZIZ v zvezi z 239. čl. ZIZ, kar pomeni, da bi dejansko morala tožbeni zahtevek usmeriti kvečjemu na ugotovitev nedopustnosti zavarovanja. Tožila pa je na ugotovitev, da je bil D.V. dne 2.6.2000 lastnik nepremičnine. Ugotovitev pa se dejansko nanaša na ugotavljanje dejstva. Sklepčnost je materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka. Pomeni, da pravna posledica, ki jo zahteva tožnik v tožbi, izhaja iz trditev (zatrjevanih dejstev) v sami tožbi. Če te povezave ni, obstaja nasprotje med tožbenimi trditvami in tožbenim predlogom in je zato treba takšen tožbeni zahtevek zavrniti.
začetek postopka prisilne poravnave - dovolitev izvršbe
Iz tega določila izhaja, da izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje ni več mogoče dovoliti, po tem ko se je postopek prisilne poravnave začel. Da se je v času, ko je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu, postopek prisilne poravnave zoper dolžnika že začel, pa upnik v pritožbi niti ne prereka. Odločilen je torej čas, ko sodišče o predlogu za izvršbo odloča in ne čas, ko je bil predlog vložen.
ZGD člen 230, 230/1, 230, 230/1. ZPre člen 72, 73, 72, 73. ZPP člen 181, 181/1, 181, 181/1.
pravni interes pri ugotovitveni tožbi
Za razliko od dajatvene in oblikovalne tožbe, pri katerih se pravni interes za vložitev tožbe domneva in ga tožniku ni potrebno posebej zatrjevati in dokazovati, mora biti pravni interes pri vložitvi ugotovitvene tožbe utemeljen s posebnimi predpisi, sicer mora tožeča stranka izkazati, da bo imela pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, preden zapade dajtveni zahtevek iz takega razmerja ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Iz trditve tožeče stranke, da je imetnik 14,286% delnic prvotožene stranke, izhaja, da izpolnjuje pogoje za vložitev tožbe v imenu prvotožene stranke na vrnitev prepovedanih plačil. Ker je s tem podana legitimacija same tožeče stranke za vložitev dajatvene tožbe v imenu prvotožene stranke, je s tem izključen njen pravni interes za uveljavljanje ugotovitvene tožbe na ničnost pogodbe, iz katere naj bi izhajalo prepovedano plačilo, saj to vprašanje predstavlja zgolj predhodno vprašanje samega dajatvenega zahtevka.
Po zaključku stečajnega postopka zoper podjetnika posameznika, le-ta ne odgovarja več za obveznosti, nastale pred začetkom stečajnega postopka in ki izvirajo iz dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika. Zato izvršilni postopek za izterjavo take terjatve zoper njega ni mogoče nadaljevati.