ZOR člen 173, 174, 174/1, 176, 176/1, 176/2, 173, 174, 174/1, 176, 176/1, 176/2.
nevarna stvar - objektivna odgovornost
Po 1.odst. 176.čl. ZOR odgovarja namesto imetnika stvari enako kot on tudi tisti, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, vendar pa odgovarja poleg njega tudi imetnik stvari, če je posledica kakšne skrite lastnosti stvari, na katero ga imetnik ni opozoril. Po stališču sodne prakse so glede na lastnosti stvari kemična sredstva in kot taka tudi določena kmetijska zaščitna sredstva nevarne stvari. Prostor je skupaj s shranjenimi starimi fitofarmacevtskimi sredstvi s korodirano embalažo, kar je povzročilo iztok in izhlapevanje, predstavljal za tožnika stvar s povečano nevarnostjo, zato je podana objektivna odgovornost prve tožene stranke za škodo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da bi morala prva tožena stranka vedeti, kaj se v njenih prostorih nahaja in ta prostor ustrezno zavarovati in označiti in ga ob oddaji v najem pregledati, česar ni storila in je torej podana tudi njena krivdna odgovornost, kar je tudi ugotovilo sodišče prve stopnje. Pravilno je upoštevalo, da je tožnik delal z varilnim aparatom in ni storil vsega, kar bi moral in je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen njegov soprispevek k nastali škodi v višini 20%.
sposobnost biti stranka v postopku - podružnica tuje banke
Podružnica tuje banke (pri čemer je mišljena tako banka države članice, kot tudi države, ki ni članica), v nobenem primeru ne more uživati več pravic in drugačnega statusa, kot ga imajo podružnice banke s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju - domača banka). Status podružnice banke s sedežem v državi članici je lahko izenačen le s statusom podružnice domače banke. Podružnica domače banke pa niti po določbah ZBan, niti po določbah ZGD (ki se po 14. členu ZBan smiselno uporabljajo tudi za banke), nima statusa pravne osebe.
V določbi 25. čl. Zakona o sodnih taksah ni podlage, da bi sodišče po tem, ko je bil vložen predlog za obnovo pravnomočno zaključenega postopka, to vrednost lahko zvišalo.
Res je, da je kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1.odst. 145.čl. KZ predlagalni delikt, vendar pa pritožnik v zvezi s tem zmotno misli, da potrebnega predloga za kazenski pregon v obravnavani kazenski zadevi oškodovanec P.L.P. ni podal. Tak predlog je bil podan dne 30.03.2004 ob 15.10 uri pri Policijski postaji v K., tako, kakor je to razvidno iz zapisnika o sprejemu predloga za pregon kaznivega dejanja, ki se v spisu nahaja na listovni št. 5. Res je, da je policija dne 16.04.2004 pri Okrožnem državnem tožilstvu v K. vložila kazensko ovadbo v smeri drugega kaznivega dejanja, to je preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po 1.odst. 302.čl. KZ, za kar pa predlog ni potreben. Pritožnik pri tem očitno spregleda določbo 2.odst. 53.čl. ZKP, v kateri je navedeno, da če je oškodovanec sam podal kazensko ovadbo ali predlog za uveljavitev premoženjskopravega zahtevka v kazenskem postopku, se šteje s tem, da je podal tudi predlog za pregon. To je tudi razumljivo, kajti sama kvalifikacija oziroma pravna označba kaznivega dejanja ne more biti stvar oškodovanca temveč je to v domeni okrožnega državnega tožilca, ki pa je pozneje vložil obtožni predlog v smeri kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1.odst. 145.čl. KZ. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je oškodovanec P.L.P. s tem, ko je podal kazensko ovadbo, vložil tudi predlog za pregon v smeri kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1.odst. 145.čl. KZ.
Ni krivde in zato tudi ne odgovornosti za škodo, če toženec ni mogel pričakovati, da bo prišlo do tako nenadnega in silovitega poslabšanja vremena (višja sila) in s tem tudi do potopitve ladje in nastanka škode.
Zgrešeno je materialnopravno izhodišče prvostopenjskega sodišča, da je rešitev spora odvisna od predhodnega vprašanja poteka meje po predpisih, ki urejajo določitev meje po določbah Zakona o nepravdnem postopku. Sodišče namreč v sodnih postopkih v zvezi z varstvom lastninske pravice mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja.
Kupna pogodba, ki jo je sklenil toženec glede spornega dela hodnika oziroma kleti, obstoji in zato vzpostavlja glede sporne kleti navzven razvidne pravne odnose, ki izvirajo iz te pogodbe, na njeni podlagi pa se je toženec vknjižil kot lastnik. Toda glede vprašanja ničnosti se ni moglo sodišče prve stopnje opredeliti, ker tožba ni uperjena zoper obe pogodbeni stranki, ki sta glede tega materialnopravnega vprašanja lahko le enotna in nujna sospornika.
Že samo občasna uporaba sporne poti bi lahko pomenila posest, vendar le v primeru, da bi tožnikoma uspelo izkazati, da že občasna uporaba poti, glede na naravo zemljišča in način in vsebino njegovega izkoriščanja, zadostuje za doseganje namembnosti parcele.
ZIZ člen 239, 240, 240/1, 267, 239, 240, 240/1, 267. ZPP člen 206, 207, 207/2, 206, 207, 207/2.
začasna odredba med prekinitvijo pravdnega postopka
Prepoved opravljanja dejanj iz 2. odst. 207. člena ZPP velja le za pravdna dejanja. Postopek za izdajo začasne odredbe pa je izvršilni postopek, zato ni ovire, da se izvede postopek za izdajo začasne odredbe v pravdnem postopku, ki je prekinjen.