Ker tožnici v upravnem postopku, kljub predloženim dokazom in trditvam, da ni delovala zoper interese narodov in države FLRJ, ni bilo omogočeno izpodbijanje zakonske domneve iz 3. odstavka 63. člena ZDen, sodišče prve stopnje pa se tudi ni opredelilo do predloženih dokazov, ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Zato je pritožba utemeljena.
Žrtvam vojnega nasilja - ukradenim otrokom se po 13. členu ZZVN prizna pokojninska doba v dejanskem trajanju do povratka v domovino, po 16. členu tega zakona pa se jim določi tudi mesečna renta, kot je priznana osebi, ki ima priznan status taborniška. Ta pravice se priznajo od 1.1.1996, to je od uveljavitve zakona in ne le od novele ZZVN-D.
Po drugem odstavku 70. člena ZUS mora biti pritožba vložena v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodne odločbe stranki oziroma njenemu pooblaščencu. Če je vložena po preteku zakonskega roka zanjo, je prepozna in je sodišče ne more obravnavati.
ZKP (1977) člen 542, 542/1, 542/2, 543, 543/1, 543/2, 545, 545/1-1, 545/3.ZOR člen 200.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - neutemeljeno odvzeta prostost - izguba pravice - nedovoljeno ravnanje - vpliv predkaznovanosti in drugih okoliščin na obseg škode - zastaranje - zadržanje zastaranja
Ker je bil tožniku pripor odrejen iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, ki je temeljil na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, kasneje pa je bil tožnik oproščen obtožbe, njegovega ravnanja ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje iz tretjega odstavka 545. člena ZKP 1977. Moralno nedopustno obnašanje (kot na primer streljanje z orožjem z namenom ustrahovanja) samo po sebi ne odvzema pravice do odškodnine, lahko pa vpliva na sam obseg škode, kar je bilo ugotovljeno tudi v tej zadevi.
Glede na vsebino dopisa tožene stranke z dne 21.06.1982 je bilo zastaranje tožnikove odškodninske terjatve zadržano od vložitve njegove zahteve z dne 29.03.1982 do pravnomočnega končanja obnovitvenega kazenskega postopka dne 23.02.1989.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - povrnitev gmotne škode - vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina - navadna škoda in izgubljeni dobiček - solidarna odgovornost
Opozoriti je treba na osnovno pravilo odškodninskega prava:
vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred škodnim dejanjem; če vzpostavitev stanja ni mogoča, pa s plačilom denarne odškodnine (primerjaj 185. člen ZOR). V konkretnem primeru to pomeni, da je pravilno odločeno o plačilu denarne vrednosti smučarskih kompletov (na dan nakupa), ki niso bili vrnjeni tožeči stranki.
Ni podlage za uveljavljanje pravic po ZDen, če je bilo nezazidano stavbno zemljišče podržavljeno na podlagi ZNNZGZ, posest pa odvzeta na podlagi predpisa, ki ni naveden v 3. členu ZDen in ni bil izdan do ustave iz leta 1963 ter s tem ne sodi v časovni okvir iz 4. člena ZDen.
povrnitev škode - odgovornost za drugega - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - center za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju - izvedba sprehoda v zimskih razmerah - vmesna sodba
Med pravdnima stranka ni spora o tem, da se je tožnik poškodoval na organiziranem sprehodu, ki ga je vodil član osebja drugotožene stranke, zato je sodišče pravilno uporabilo 154. in prvi odstavek 170. člena ZOR, po katerem drugotožena stranka odgovarja za škodo po načelu krivde, se pravi, da je odgovorna za škodo, razen če dokaže, da je njen delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.
Pri denacionalizaciji stavbnih zemljišč je pomemben tudi akt, na podlagi katerega je bilo zemljišče izročeno občini. Sam odvzem lastninske pravice še ne pomeni, da je podana podlaga za denacionalizacijo. Toda tudi dejanski odvzem zemljišča iz posesti, izvršen na podlagi predpisa, ki ni naveden v 3. členu ZDen in če je bila tudi odškodnina plačana po predpisu, ki ni naveden v 3. ali 4. členu ZDen, ne more biti podlaga za uveljavljanje pravic iz ZDen.
Protipravnost ravnanja bivše občine je v slabem gospodarjenju, zaradi česar je prišlo do poškodb in celo delnega porušenja stavbe, ki je bila odvzeta z nepravnomočno in kasneje odpravljeno nacionalizacijsko odločbo.
Pogoje za izvolitev v naziv izredni profesor določi senat Univerze, za kar ima pooblastilo v Zakonu o visokem šolstvu. Eden izmed pogojev za izvolitev v ta naziv je, da "ima kandidat v širši strokovni javnosti podvržena raziskovalna dela". Podlaga za odločanje je strokovna ocena. Ker iz te izhaja, da je navedeni pogoj izpolnjen, če ima kandidat objave v mednarodnih indeksiranih revijah, takih objav pa tožnik nima, je pravilen zaključek, da navedenega pogoja ne izpolnjuje.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izpodbijanje dokazne ocene, sprejete v pravnomočni sodbi, pomeni uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
Vrhovno sodišče se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji le na preizkus obrazloženih kršitev zakona (1. odstavek 424. člena ZKP), zato zgolj sklicevanje na zakonsko določilo ne zadostuje.
Ker je bilo dogovorjeno, da bo toženec kot prodajalec vrnil kupnino, če prodani kiosk na najetem prostoru ne bo imel zagotovljenega najema za nedoločen čas, je toženčeva vrnitvena dolžnost kupnine posledica razdrte pogodbe (124. in 132. člen ZOR).
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - skrajšani postopek - vabilo na glavno obravnavo - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - napoved pritožbe - odpoved pravici do pritožbe
Sodišče je v skladu z 442. členom ZKP opravilo glavno obravnavo v nenavzočnosti obdolženca in njegovega zagovornika ter razglasilo sodbo. Ker v osemdnevnem roku obdolženec ni napovedal pritožbe, se je štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe (2. odstavek 368. člena ZKP) in je po poteku tega roka sodba postala pravnomočna. Zato je od tega dne dalje začel teči trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (3. odstavek 421. člena ZKP).
Stališče, da psihiatrični pregled v okviru izvedenstva po 265. členu ZKP po 35. členu Ustave Republike Slovenije ni možen, ni sprejemljivo.
Odklonitev obsojenca pri psihološkem testu v okviru pridobivanja podatkov o njegovem duševnem stanju v času storitve kaznivega dejanja je njegova pravica. Vendar pa to ne izključuje izvedenskega dela psihiatra, ki se opravlja tudi z opazovanjem. To pa je podlaga za oceno duševnega stanja, če je opravljeno v okviru pooblastil iz 265. člena ZKP.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - izkazovanje pobega pred prisilno izselitvijo
Določba 2. odstavka 2. člena ZZVN, v zvezi z osebo, ki je pobegnila pred prisilno izselitvijo, ne določa, da bi morala taka oseba pobegniti na drugo okupacijsko območje, niti ne predpisuje, da bi osebi po pobegu morali groziti drugi, nadaljnji ukrepi okupatorja, kot pravno pomembnih, pa tudi ne določa življenjskih razmer te osebe v času po pobegu. Relevantna je le okoliščina, da je oseba pobegnila pred prisilno izselitvijo.
V obravnavani zadevi je tožnik postavil glavni zahtevek na plačilo glavnice v znesku 804.782,00 SIT. Obresti in pravdne stroške je uveljavljal kot postranske terjatve. Zato je zmotno njegovo revizijsko stališče, da je treba pri ugotavljanju pravice do revizije upoštevati poleg glavnega zahtevka tudi zamudne obresti in pravdne stroške.
SZ člen 155, 156, 156/2.ZPP člen 197, 197/1, 354, 354/1, 385, 385/1-2.
stanovanjska pravica na stanovanju v zasebni lasti - dodelitev pravice uporabe pred uveljavitvijo ZSR - zagotovitev drugega primernega stanovanja - rok iz člen 156/2 SZ
Drugi odstavek 156. člena SZ ne določa enoletnega roka za vložitev zahteve lastnika ali imetnika pravice do uporabe, da občina priskrbi primerno stanovanje, marveč da mora, če je vložena takšna zahteva, to storiti v enem letu od uveljavitve zakona, če pa je (bila) zahteva podana kasneje, pa v roku, ki ga določi sodišče. Skratka ne določa roka za vložitev zahteve, marveč rok za izpolnitev obveznosti.