ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2. ZST-1 člen 1, 1/3.
postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - učinek pravnomočnosti sklepa - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - načelo ne bis in idem - ponovna vložitev predloga za taksno oprostitev - spremenjene okoliščine - postopek izterjave sodne takse
Prepoved ne bis in idem velja tudi v postopku za oprostitev plačila sodne takse. Stranka lahko poda predlog za taksno oprostitev, ki vključuje predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse, za en postopek in ob enakih okoliščinah, le enkrat. Ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) je mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 7, 108, 212, 337, 337/1.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - osebni podatki - trditveno in dokazno breme pri predlogu za taksno oprostitev - razpravno načelo - predlagalni postopek - pravila pravdnega postopka - nedopustna pritožbena novota
Tožnikov predlog za taksno oprostitev ni bil popoln. Ni vseboval vseh potrebnih osebnih podatkov o tožniku niti ne podatkov o njegovih družinskih članih. Večino teh podatkov tožnik navaja šele v pritožbi, ne da bi ob tem pojasnil, zakaj jih brez svoje krivde v postopku ni mogel navesti že prej.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47a. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 18.
nagrada izvedencu - povišana nagrada
Sodišče je sodno izvedenko imenovalo s sklepom z dne 16. 2. 2021, torej v času veljavnosti Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 84/2018). Ker takrat veljavni Pravilnik ni vseboval 47.a člena, ni pravne podlage za priznanje 50 % zvišanega plačila. Slednje velja tudi pri priznanju stroškov in nagrade za dopolnilno izvedensko mnenje z dne 13. 5. 2024.
DZ člen 173, 173/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 54, 57. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pravica do družinskega življenja - pravica do stikov - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - prepoved približevanja - odvzem pravice do stikov - neopredelitev do dokaznih predlogov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Nesporno je, da v konkretnem primeru stiki med predlagateljem in otrokoma ne potekajo že 16 mesecev (do izdaje izpodbijanega sklepa). Že samo dejstvo, da je prišlo do tako dolge prekinitve stikov, kaže na to, da sta otroka ogrožena. Tako sodna praksa kot tudi stroka sta namreč večkrat izpostavili, da je skladen razvoj otroka dolgoročno ogrožen v primeru izostanka stikov z enim ali obema staršema.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
vročanje sodnih pisanj - vročitev s fikcijo - nastop fikcije vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - potek roka
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pisanje pusti v predalčniku.
Vsekakor je mogoče valutno tveganje potrošniku predstaviti na različne načine, a je pri tem pomembno, da mora biti potrošnik v primeru kreditne pogodbe v tuji valuti jasno opozorjen na možnost velike, resne spremembe tečaja, ki lahko pomembno vpliva na njegovo obveznost in ga potencialno tudi pahne v ekonomsko stisko.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/1-3.
zahtevnost izvedenskega mnenja - vrednotenje - zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Ocena stopnje zahtevnosti izvedeneskega mnenja je v pristojnosti sodišča. Postopek in obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo, nudi dovolj podlage za zaključek, da gre za zelo zahtevno mnenje. Gre za kompleksno zadevo in na njegovo zahtevnost vpliva celota vseh dejavnikov.
Izvedenka ni upravičena do priznanja nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja, saj gre za dokumentacijo, ki je sodna izvedenka ni zbirala sama, temveč ji jo je posredovalo sodišče.
Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (2003) člen 2. ZVZD-1 člen 61. ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 42, 42-2, 43, 44, 68, 428.
I. kategorija invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen - gostota pokojninske dobe - medvretenčna kila - hernia disci
Sdaj veljavni Pravilnik o poklicnih boleznih opredeljuje bolezni, pri katerih je ob izpolnjevanju verifikacijskih kriterijev mogoče ugotoviti poklicno bolezen, vendar okvare medvretenčne ploščice ali bolečine v križu z išiasom ne vsebuje. Sedanji Pravilnik temelji na priporočilih Komisije (EU) 2022/2337 z dne 28. 11. 2022 o evropskem seznamu poklicnih bolezni. Pred tem veljavni Pravilnik, ki je ključen za odločitev v tej zadevi, pa je med poklicne bolezni štel tudi bolezni hrbtenice, in sicer pod zaporedno št. 62 - okvaro medvretenčne ploščice in pod zaporedno št. 63 - kronična obolenja hrbtenice zaradi stalnih obremenitev v nefizioloških položajih pri delu, splošnih vibracij in dvigovanja bremen.
Ker so pri nastanku tožnikovih težav prisotni tudi nepoklicni dejavniki, gre za bolezen, ne pa za poklicno bolezen. Ključno pri tem je, da na okvaro medvretenčne ploščice vpliva več dejavnikov, in sicer starost, delo, ki ga zavarovanec opravlja, genetika kot najpomembnejši dejavnik, kajenje, življenjski slog (aktivnost zavarovanca), telesna teža in morebitne poškodbe.
OZ člen 131, 132, 168, 179. ZPP člen 14, 155, 279a.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravno priznana oblika škode - pravno vprašanje - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - dokazovanje z izvedencem - pravno relevantne pripombe na izvedensko mnenje - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - dokaz z izvedenko na ustni obravnavi ni bil izveden - obrazložitev sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga - odvzem možnosti obravnavanja - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - pravočasnost pritožbenih navedb - pravočasno grajanje neizvedbe dokazov - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - odločanje mimo tožbenega zahtevka - relativna in absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - kršitev navodil zdravnika - poslabšanje zdravstvenega stanja - nadomestilo za izgubljeni dohodek - neobstoj vzročne zveze - določitev višine odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - potrebni stroški postopka
Dopolnitev izvedenskega mnenja ni namenjena temu, da izvedenec ponovno oceni že upoštevane podatke in še enkrat poda mnenje, temveč temu, da se razčistijo morebitne nejasnosti, dopolnijo morebitne pomanjkljivosti ter podajo dodatna strokovna pojasnila.
Iz zakona ne izhaja izrecna zahteva, kdaj je sodišče dolžno obrazložiti dokazni sklep. Če tega ne stori ob izreku dokaznega sklepa, temveč šele v sodbi, ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, vendar pa ravnanje sodišča vpliva na rok, do katerega je stranka dolžna grajati opustitev izvedbe dokazov. Dokler sodišče ne izda popolnega (tj. obrazloženega) dokaznega sklepa, od stranke namreč ni upravičeno zahtevati, da graja njegovo pravilnost.
Dejstvo, da je povzročitelj škode s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča spoznan za krivega škodnega dogodka, ne predstavlja ovire za presojo, da je tudi sam oškodovanec s svojim ravnanjem ali opustitvijo prispeval k nastanku škodnega dogodka ali povzročil, da je škoda večja od tiste, ki bi sicer izhajala iz kaznivega dejanja.
OZ člen 39, 39/1, 39/4, 41, 41/1, 49, 49/1, 119, 119/1, 564, 564/1. ZPP člen 7, 180, 180/3, 212.
pogodba o preužitku - zaupnost razmerja med pogodbenikoma - aleatornost pogodbe - oderuška pogodba - dopustna podlaga - prevara - ničnost pogodbe - izpodbojnost pravnega posla - trditveno in dokazno breme - poznavanje prava po uradni dolžnosti - poslovna sposobnost pogodbenika
Tveganje je del kavze pogodbe o preužitku. Prvina tveganosti izhaja iz dejstva, da je trenutek smrti vselej negotov. Pogodba o preužitku brez pravnega tveganja nima pogodbene kavze in je posledično nična. Pravila o oderuški pogodbi se lahko uporabijo tudi pri aleatorni pogodbi. Pri takšni pogodbi je treba (v okviru presoje objektivnega elementa oderuštva) ugotoviti, kakšno je razmerje med tveganji, ki ga prevzame ena oziroma druga pogodbena stranka. Pogodba o preužitku je torej lahko sankcionirana z ničnostjo tako na podlagi pravil o kavzi kot tudi na podlagi pravil o oderuški pogodbi.
Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek in dokaze, s katerimi jih dokazujejo. Ni pa jim treba navesti pravne podlage, pa tudi če jo, sodišče nanjo ni vezano; sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. V toženkinih trditvah je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage za to, da je utemeljenost tožbenega zahtevka presojalo tudi na temelju določb o preužitku.
ZPND člen 4, 4/3, 22a, 22a/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek po ZPND - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - posebej ranljiva skupina - varstvo ranljivih skupin - varstvo starejših oseb - smrt stranke med postopkom - neizpolnitev procesne predpostavke - pravni interes za pritožbo - neodtujljive osebne pravice - nepodedljive pravice - odjava stalnega prebivališča - brez razloga o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - pravni standard - stroški ugovornega postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - načelo uspeha strank
ZPND z ukrepi za preprečevanje nasilja v družini varuje pravice žrtev (življenje, zdravje, dostojanstvo, mirno bivanje). Gre za pravice, ki so vezane na osebni status in integriteto določene osebe, zato s smrtjo prenehajo. Zaradi nepodedljivosti s smrtjo preneha tudi materialnopravno razmerje, ki naj bi se tekom postopka uredilo s predlaganimi ukrepi. Pravnega interesa za varovanje predlagateljice s predlaganimi ukrepi od njene smrti dalje tako ni več.
Ker predlagana naložitev odjave prebivališča nasprotnemu udeležencu ne bi preprečevala dejanskega bivanja v hiši predlagatelja, mu kot taka tudi ne bi nudila varstva, kakršnega ima namen žrtvi zagotoviti ZPND.
Starejše osebe so kot ranljiva skupina deležne posebne skrbi pri obravnavanju nasilja in nudenju pomoči.
objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - pogoji za kumulacijo tožbenih zahtevkov - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - drugačna dejanska in pravna podlaga - stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti - nedovoljena kumulacija zahtevkov - razdružitev tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta pri nedenarnem zahtevku - opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi - poziv na popravo tožbe - opozorilo na pravne posledice - sklep o zavrženju tožbe
Tudi pri objektivni komulaciji več zahtevkov (182. člen ZPP) je treba jasno opredeliti vsak zahtevek posebej in opredeliti vrednost spora za nedenarne zahtevke. Vsak zahtevek mora izpolnjevati enake procesne pogoje, kot če bi bil uveljavljen v posebni tožbi. Za vsakega morajo biti navedena dejstva in dokazi ter opredeljena vrednost spora za vsak zahtevek posebej. Če ni iste dejanske in pravne podlage, je več tožbenih zahtevkov v eni pravdi mogoče združevati le, če je za vsakega od njih podana ista stvarna pristojnost. Odločilna je vrednost spora, od katere je odvisna stvarna pristojnost. Ta se določi za vsak zahtevek posebej (drugi odstavek 41. člena ZPP), za skupno obravnavo je potrebna še ista vrsta postopka. Če sodišče ugotovi, da navedeni pogoji za skupno obravnavo niso izpolnjeni, komulacija ni dopustna. Šteti je treba, da gre za več samostojnih tožb, smiselno je treba razdružiti pravdo (300. člen ZPP). Če za enega od več zahtevkov ni pristojno okrajno sodišče, je možen odstop zadeve glede (posameznih) zahtevkov pristojnemu sodišču.
Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1, 1/4. URS člen 125. ZZVZZ člen 26, 44c. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 105.
zdravljenje v tujini - operativni poseg - nadstandardna storitev - neenaka obravnava - povračilo stroškov zdravljenja v tujini
Nesporno je, da je tožnica pri operaciji sive mrene prejela nadstandardno lečo, s katero je bila poleg odprave sive mrene, opravljena še korekcija starostne daljnovidnosti, ki po mnenju sodne izvedenke ni bolezensko stanje, temveč refrakcijska napaka, ki se lahko korigira z očali ali kontaktnimi lečami. Ker je bila tožnica na podlagi veljavne napotnice upravičena do operacije sive mrene na Hrvaškem, je upoštevajoč 44. c člen ZZVZZ, pri presoji tožničine upravičenosti do povrnitve stroškov zdravljenja na Hrvaškem, ključen odgovor na vprašanje, koliko bi za operacijo sive mrene z vstavitvijo standardne leče, prejel socialno zavarovani pacient v Republiki Sloveniji. Do tega zneska je upravičena tudi tožnica. Na ta način tudi ne bo prišlo do neenake obravnave med tožnikom in socialno zavarovanim pacientom v Republiki Sloveniji.
ponovljeni postopek - delna sodba - temelj odškodninske odgovornosti - padec drevesa na vozilo - občinska javna cesta - odgovornost za vzdrževanje občinske ceste - vremenske razmere - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - predvidljivost škodnega ravnanja - konkretne okoliščine - objektivna predvidljivost posledice
Sodišče prve stopnje je uporabilo pravilno materialnopravno podlago, in sicer v času škodnega dogodka veljavni Zakon o cestah ter Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. Na tej pravni podlagi je podana odgovornost zavarovanke prve toženke, kot lastnice oziroma upravljavke občinske javne ceste, na katero je padlo drevo in nad katero so segale veje drevesne krošnje, saj mora zagotoviti takšno vzdrževanje cest, da jih bodo uporabniki lahko varno uporabljali. Njeno odgovornost pa je treba presojati po pravilih o krivdni odgovornosti. Oškodovanec mora poleg obstoja pravno priznane škode dokazati še obstoj nedopustnega ravnanja oziroma nedopustne opustitve in vzročno zvezo med njima (prvi odstavek 131. člena OZ). Protipravno ravnanje je vsako ravnanje, katerega predvidljiva posledica je nastanek škode. Za presojo, ali je negativna posledica določenega ravnanja ali opustitve predvidljiva, so pomembne konkretne okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno oziroma opuščeno. Za opredelitev določenega ravnanja kot protipravnega je pomembno, da je negativna posledica takega ravnanja objektivno predvidljiva.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - v pobot uveljavljana terjatev - glavnica in natekle obresti - oblikovanje pobotnega ugovora - materialno procesno vodstvo
Plačilo sodne takse predstavlja obveznost, ki ob izpolnitvi zakonskih pogojev taksnega zavezanca zavezuje, da jo plača v višini, določeni v ZST-1. Za pobotni ugovor nastane ob njegovi vložitvi, in ne šele ob odmeri njene višine.
predlog za izdajo začasne odredbe - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - pravica do stikov otroka s starši - upoštevanje otrokovih želja - psihično nasilje - fizično nasilje
Sodišče je izpostavilo načelo ničelne tolerance do nasilja. V to kategorijo sodi tudi vlečenje otroka za ušesa, kar je nesprejemljivo in predstavlja fizično nasilje, čeprav ga je oče dojemal kot vzgojni prijem za dosego dečkove poslušnosti. Sodišče je poudarilo, da je takšno ravnanje neprimerno in kot vzgojna metoda nedopustno ter nesprejemljivo. Po drugi strani pa je upoštevalo očetov uvid v neustreznost ravnanja. Pokazal je pripravljenost, da se udeleži treninga starševskih veščin. Sodišče je neposredno zaznalo, da ima oče sina rad. Pokazal je kritičnost do svojih ravnanj in pripravljenost, da jih spremeni. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča treba dati prednost pravici otroka, da ima stike z očetom.
Pravni učinek neuveljavljanja nujnega dednega deleža je enak, kot če bi se dediščini odpovedal, kar šteje za neodplačno razpolaganje.
Neuveljavljanje nujnega dednega deleža s strani dolžnika v izreku sklepa o dedovanju ni zajeto. Posledično tudi ni vezanosti na vsebino sklepa o dedovanju v skladu s 13. členom ZPP. Poleg tega sklep o dedovanju ne veže z učinki pravnomočnosti oseb, ki niso sodelovale kot stranke v zapuščinskem postopku.
ZUTD člen 65, 65/3, 140, 140/2, 140/2-1. ZPP člen 181.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - vračilo nadomestila - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Zavarovancu z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani družbe A., d. o. o. delovno razmerje ni prenehalo zakonito in bi moral biti dejansko zaposlen pri tožeči stranki. Ker je zavarovancu delovno razmerje nezakonito prenehalo in ga je delodajalec (tožeča stranka) dolžan pozvati nazaj na delo, sta izpolnjena oba pogoja za odpravo odločbe o priznani pravici do denarnega nadomestila. Posledično je podan dejanski stan iz 1. alineje drugega odstavka 140. člena ZUTD in ima zavod pravico od tožeče stranke zahtevati neto zneske denarnega nadomestila izplačanega zavarovancu.
ZPP člen 8, 72, 115, 115/2, 337, 337/1. OZ člen 311, 312, 313, 569.
vračilo posojila - notranje razmerje - pravilna dokazna ocena - ponavljanje tožbenih navedb - prenehanje obveznosti na drug način - pobotanje medsebojnih terjatev - neprihod stranke na narok - zdravstveni razlog - predložitev zdravniškega potrdila - izdaja lažnega zdravniškega potrdila - neopravičen izostanek z naroka - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - pristranskost sodišča - predlog za izločitev sodnika - nedopustne pritožbene novote
Pobot je način prenehanja obveznosti z učinkom izpolnitve do višine nasprotne, v pobot ugovarjane terjatve. Pravilen je zaključek sodišča, da toženka ni dokazala niti obstoja pobotne terjatve toženke do tožnice, ki bi stala nasproti vtoževani tožničini terjatvi do toženke iz naslova posojilne pogodbe, niti da bi podala ustrezno pobotno izjavo. Sodišče je pravilno pojasnilo, da morebitne terjatve, ki naj jih bi imela toženka zoper družbo B., d. o. o., ali zoper D. D., ni mogoče pobotati s terjatvijo tožnice.
Pravno sredstvo, ki ga ima stranka na voljo v primeru pristranskosti sodnika, je predlog za njegovo izločitev po 72. členu ZPP.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - fizično nasilje - ekonomsko nasilje - dokazni standard verjetnosti - ugovorni postopek - izrek ukrepa brez izjave povzročitelja nasilja
Nabor dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, je bil zadosten za ugotovitev, ki z visoko stopnjo verjetnosti izkazuje obstoj nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico in da so izrečeni ukrepi nujno potrebni za njeno varstvo - nenazadnje iz razloga, ker je obstajala nevarnost, da bo nasprotni udeleženec udejanjil izrečene grožnje - s tem, da nasprotni udeleženec svojih ugovornih navedb ni uspel izkazati s stopnjo verjetnosti, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.